Novica

Porazi so dragocenejši od zmag

/9.10.2018, Avtor: Mitja Sagaj
O zmagovalni miselnosti in o tem, kako si zagotoviti zmagovalni tim, pa tudi o odločanju in delovanju v kriznih situacijah smo govorili na drugem letošnjem SK teambuildingu. Dvodnevno dogajanje z mreženjem sta obogatila tudi Matej Zalar z izkušnjo o 11-letnem "over-night successu" svojega Visionecta in Boštjan Špetič iz Zemante z dragocenimi nasveti za skupnost, kako pripraviti podjetje na "exit".

Zanimive vsebine so tokrat poslušali udeleženci jesenskega SK teambuildinga.

Ker imata podjetništvo in šport veliko skupnih točk, predvsem nenehno prisotnost stresa, pa nujno motivacijo posameznika in ekipe ter pomembnost psihološke stabilnosti, je priznani športni psiholog dr. Matej Tušak startup skupnost "opremljal" z zmagovalno miselnostjo in nasveti, kako sestaviti zmagovalni tim. "Tim je odgovornost vsakega posameznika," je poudaril in dodal, da pa so vodje tisti, ki morajo znati čustveno inteligentno odreagirati.

Tim je odgovornost vsakega posameznika, je poudaril Matej Tušak.
 

Porazi so dragocenejši od zmag

"V podjetjih se da spremembe doseči veliko hitreje kot v športu," pravi Tušak in vzporednico med obema disciplinama, torej športom in podjetništvom, vleče še naprej: "Največ se ne naučimo iz zmag, ampak iz porazov. Napake so sestavni del vsakega procesa, problem pa je, če se iz njih nič ne naučimo." Da se pametni ljudje učijo iz napak, še pravi, najpametnejši pa iz napak drugih.
 


Tudi z vprašanjem, ali je uspešen športnik rojen ali vzgojen, je malce podrezal startuperje in dejal, da talent ni najbolj pomemben: "Imamo veliko talentov, ki niso nič naredili iz sebe. Vi nočete biti povprečni, radi bi bili uspešni. Ste si zamislili, pri kateri starosti bi želeli biti uspešni?" Pa tudi to, kaj je pravzaprav razlika med povprečnim in uspešnim človekom? "Po nekih izračunih je razlika med povprečnim in uspešnim 10.000 ur," je postregel z odgovorom.

SK teambuilding je vselej tudi priložnost za mreženje in izmenjavo mnenj. Ekipa Printee je prisluhnila opombam glede svoje aplikacije.

In pogosta pričakovanja sveta, v katerem živimo, da bi lahko "z levo roko, s trikrat manj dela dosegli petkrat več kot drugi" postavil na realna tla: "To zelo težko obstaja. Prava pot je, da delaš bolje, več, da si bolj prilagodljiv … Ni dovolj, da si priden in boš uspešen. Moraš biti ‘utrgan’ v tem pogledu." Največji potencial imajo po njegovem mnenju želje, ki niso izpolnjene … "Dobra stvar športa je, da otroku ne moreš kupiti želje. To si mora prislužiti, to pa lahko doseže samo z veliko dela."
 

Samozavest si želi težkih nalog

Je pa seveda jasno tudi, da seznam lastnosti, ki zaznamujejo zmagovalce, ni prav kratek. Zmagovalci so visoko motivirani, samodisciplinirani, imajo razvite delovne navade, znajo bolje obvladovati čas, so odporni na stres, odlikujejo jih manjša anksioznost, potrpežljivost, odgovornost, iniciativnost in samostojnost.


Opozoril je tudi na pogosto zavajajoče prepričanje, da znamo komunicirati, a neštetokrat ne znamo: "Le sedem odstotkov komunikacije je povezane z vsebino, 93 odstotkov pa s formo. In prav tolikšen delež je na srečo povezan s konflikti." In poudaril pomen samodiscipline: "Nihče od zunaj te ne more toliko nadzirati, kot lahko nadziraš samega sebe. Z lahkimi nalogami ne dvignemo samozavesti. Bolj, kot je naloga težka, bolj dobro dene samozavesti."
 

Startupi ugodno okolje za krizne situacije

Ker so startup podjetja potencialna žarišča za nenehne krizne situacije, je strokovnjakinja za krizni menedžment in krizno komuniciranje dr. Damjana Pondelek udeležencem teambuildinga svetovala, kako delovati v kriznih situacijah oziroma kako delovati preventivno, da do njih sploh ne pride.
 

Krizne situacije pri startupih so lahko povezane z zamujanjem z dobavnimi roki, z odhodom ključnega člana ekipe, z napakami in težavami s produkti, z bliskovitim povečanjem ali zmanjšanjem povpraševanja … A poleg kriznih situacij, ki torej po besedah govornice rastejo iz ranjenih kolektivov, neizpolnjenih obljub, napačnih odločitev, tveganja ugleda … skratka situacij, ki lahko ogrozijo poslovno prihodnost, so druge krizne situacije sprožene z namenom, da ogrozijo vodstvo, podjetje, poslovno prihodnost.

"Startup se lahko sreča z obema oblikama kriznih situacij, so pa bili že tudi primeri, da je startup ‘zakuril’ krizno situacijo, da bi si tako naredil prostor na trgu," je dejala Damjana Pondelek. Tudi na to, da je dobro ime veliko vredno, je opomnila, zato je treba skrbeti za ugled podjetja, pa tudi za osebni ugled. "Manjša škoda se naredi podjetju, podjetje načeloma vse preživi, pa tudi, če ne, lahko odpremo novega. Ampak pri osebnosti pa ne gre tako," pravi Pondelekova.
 

Hitre odločitve pomenijo več tveganja 

Velik dejavnik tveganja pri startupih je predvsem hitrost pri sprejemanju odločitev: "Še posebej morate biti pozorni, ker ste tako hitri pri vaših odločitvah." In skupnost prizemljiva z izjavi, da poštene odločitve ne zagotavljajo uspeha, nepošteno delovanje pa praviloma vodi v neuspeh.

Poštene odločitve ne zagotavljajo uspeha, nepošteno delovanje pa praviloma vodi v neuspeh, pravi dr. Damjana Pondelek.

"O poslovni etiki je treba razmišljati in jo živeti od samega začetka," je Damjana Pondelek položila na dušo mladim podjetnikom: "Ko žrtvujemo poslovni etos in vrednost za kratkotrajne dosežke, ni poti nazaj." Za ugled pravi, da ni tako kot z javno podobo, ki jo lahko nastaviš: "Ugled je dejansko odzrcaljeno vedenje."

Je pa Rok Matjaž iz ekipe Printee delil izkušnjo svoje ekipe, da znajo tiste stranke, ki so v primeru težav najbolj ostri nasprotniki, z dobro obravnavo in ugodno rešitvijo zapleta postati svejevrstni promotorji znamke, s čimer se je strinjala tudi Pondelkova.
 

Nikar s topovsko kroglo nad muho

Velja pa, tako Damjana Ponedelek, da lahko situacije rešuješ bistveno spretneje, če jih ne doživiš tako osebno: "Čim si rečes ‘to ni fer’, si se odpovedal strateški igri." In poudarja pomen sorazmernosti; odziv na krizno situacijo mora biti torej sorazmeren razsežnosti nastale krize.

"Ne pa da bi šli s topovsko kroglo nad muho. Predvsem zato, da ne odpiramo novih zgodb, ki niso potrebne. Naš cilj je, da ‘zapiramo’ točno toliko, kot je treba, oziroma malo več, da šivi ne popustijo," je slikovita sogovornica, prepričana, da pozitivno, konstruktivno, pošteno delovanje govori glasneje od besed.
 

Exit kot mentalna svoboda

Predvsem slednje je, ko je zbranim govoril o tem, kako pripraviti podjetje za prodajo, za tako imenovani "exit", izpostavil tudi Boštjan Špetič, ki je leta 2007 z Andražem Torijem ustanovil Zemanto, podjetje, ki ga je lani prevzel ameriški Outbrain.

Boštjanov pomislek, da startuperjev exit ne zanima prav zelo, je nekoliko ovrglo priznanje približno polovice udeležencev teambuildinga, da vendarle razmišljajo o exitu kot o možnem scenariju.

Pogovor z Boštjanom iz Zemante smo si privoščili na terasi.

Boštjan in Andraž sta tako rekoč od prvega dneva domnevala, da bo do prodaje prišlo. Jima je pa exit omogočil mentalno svobodo. "Pred prodajo sem si mislil, če greva midva, firma bolj ali manj crkne, zato nama je exit omogočil mentalno svobodo," je Boštjan utemeljil ugotovitev.

Na vprašanje, kdaj začeti prirpavljati firmo na exit, pa odvrnil: "Če je prodaja v polju možnega, če si kot podjetnik predstavljam, da bom na ta način enkrat realiziral svoj dobiček, naj bo vse, kar delam, tudi priprava na exit. Naj torej velja, da boš imel vse pogodbe urejene, ker jih bo enkrat nekdo pogledal za nazaj … Da boš po pravilih zaposloval, sklepal partnerstva, ki bi se lahko razvila v strateško sodelovanje …"
 

Kar izgleda kot uspeh, ima tudi drugo plat

O svojem uspehu čez noč, ki je trajal enajst let - leta 2007 ustanovljeni Visionect se je namreč začel "pokrivati" letos -, pa je govoril ustanovitelj Matej Zalar. Podjetje danes v Sloveniji, Amsterdamu in Ameriki zaposluje že več kot 70 ljudi. "To se sliši kot uspeh, a je zadaj tudi veliko drugega. Vendar pa tega ne bi zamenjal, ker mi je to dalo toliko izkušenj …," je odkrit Matej, ki je še veliko pred pojavom tabličnih računalnikov na trgu začel razvijati izjemno varčne displeje s tehnologijo elektronskega papirja.



Da so ključna financiranja od zunaj, pravi Matej, Visionect je prvi milijon in pol evrov tveganega kapitala dobil v letu 2011. In bridko odkrit je tudi glede posojil: "Kreditov nikoli nismo jemali. Predvsem, ker nam ga nihče ne bi dal."
 

"Prekonočni" uspehi, ki trajajo nekaj let

Ekipa Visionecta se v tem, da je pot do prvega produkta namesto predvidenih treh do štirih mesecev in vloženih 60.000 evrov trajala šest let in nekaj milijonov evrov, ne razlikuje prav dosti od drugih startup zgodb. Tudi zato vsi "prekonočni" uspehi praviloma trajajo nekaj let.

Matej na svoji poti ne bi spremenil nič. Pa ne zato, ker je bilo vse dobro, pač pa zato, ker se iz vsega toliko naučiš, pravi.

"Smo se pa vmes veliko naučili," je hvaležen Matej. In tudi zato na vprašanje, kaj bi na svoji poti spremenil, odvrne: "Ne vem, če bi kaj spremenil. Ampak ne zato, ker je bilo vse dobro, pač pa zato, ker se iz vsega toliko naučiš." Na primer tudi iz situacij, ko je denarja le še za deset dni …

Je pa tudi jasen pri tem, kaj mu je bilo najbolj všeč: "Lepa stvar v celem startup ekosistemu je bila, da nam nikoli nihče ni rekel ne."
NAZAJ NA VSE OBJAVE
 
Avtor vsebine: Mitja Sagaj,
komuniciranje in PR Start:up Slovenija
 
Start:up Slovenia
Veseli smo vsake zgodbe, ki si zasluži svoje mesto v družbi. Cenimo podjetniške napore, zato želimo, da podjetništvo naravno prodre v tkivo družbe. Tukaj smo, da pokažemo pot od ideje do produkta tistim, ki se v svetu podjetništva še ne znajdejo in ki potrebujejo nasvet, podporo, usmeritev do pravega sogovornika, ki lahko pomaga na tej poti. Sijoči obrazi zagnanih mladih podjetnikov nas motivirajo, da s skupnimi močmi spreminjamo ekosistem zagonskih podjetiij. Več...
 

> Nazaj na vse objave