Letošnje leto na področju investicij morda ne bo preseglo rekordov, a kljub temu ponuja izjemne priložnosti za investiranje. Vrednotenja podjetij se normalizirajo, kar sploh v zgodnjih razvojnih fazah zagotavlja obete za ohranjanje dinamike na trgu tveganega kapitala. Še bolj pomembno pa je, da se akterji povezujejo in sodelujejo, saj je to ključno za razvoj ekosistema v regiji in doseganje uspehov. Vse to so bile bistvene ugotovitve, ki so jih udeleženci slišali na konferenci “The Investors Edge”.

 

Outfit7, Bird Buddy, Hooray Heros (Mali junaki), Salesquezze, Grashka in še druga podjetja so dokaz, da je Slovenija lahko odlična odskočna deska za uspešne investicije v podjetniškem okolju. O teh in o drugih priložnostih za investitorjev v Sloveniji je več kot 80 udeležencev iz Slovenije in tujine govorilo na mednarodni konferenci The Investors Edge. Dogodek so Poslovni angeli Slovenije pripravili skupaj s Saša inkubatorjem in Primorskim tehnološkim parkom ter ob podpori Slovenskega podjetniškega sklada, Ministrstva za gospodarstvo, turizem šport in Evropske unije s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj.

 

Povečanje javnega in zasebnega financiranja v Evropi bo ključno za naslavljanje izzivov, ki si jih je zadala Evropa, ki mora za zeleni in trajnostni prehod vložiti 650 milijard evrov. Tako je v uvodu srečanja, ki je potekalo v Hiši Evropske unije dejala Jerneja Jug Jerše, vodja Evropske komisije v Sloveniji. In poudarila, da mora večina teh investicij priti iz zasebnega sektorja. “Poslovni angeli bodo igrali pomembno vlogo v tem financiraju, saj podpirajo podjetja v najbolj ranljivih fazah,” je še dejala Jug Jerše. Ob tem veseli, da sta se tako število kot vrednost investicije zelo povečala.

 

Dogodek The Investors Edge je privabil številne investitorje iz regije, pa tudi startupe iz Slovenije.

 

Razmišljati je treba o vplivu investiranja

V nadaljevanju dogodka, ki je pritegnil predvsem investitorje, so ugledni mednarodni strokovnjaki delili znanje in izkušnje, in sicer s področij, ki so za vlagatelje v tem času izjemnega pomena, saj ustvarjajo vrednost zanje. Tudi zato je bilo govora predvsem o deeptechu in drugih podobnih tehnologijah.

 

“Vnaprej moramo vlagatelji razmišljati o učinku, ki ga bo naše investiranje imelo, tako na poslovni model podjetja kot na družbo. To pomeni razmišljanje vnaprej” je dejala angelska investitorka Galina Markova.

 

Deeptech je novi softver, je dejal serijski podjetnik Niels Bogerd (SenseGlove, Felloz) in poudaril, da je z investiranjem v deeptech mogoče veliko pridobiti. “Vsa tehnologija, ki jo uporabljamo, namreč izhaja iz znanosti in če lahko znanstvenikom pomagamo s komercializacijo, je to odlično,” je dejal Bogard.

 

Da znajo znanstveniki povedati vse o rešitvi, o problemu pa ne prav veliko, kar je pomembno za komercializacijo, je dejal tudi Alexandre Massart (Blend Ventures). Pravi, da se investitorji vlaganje v deeptech izogibajo, ker pogosto razmišljajo kratkoročno, pri tem primeru pa gre za srednje- do dolgoročno vlaganje.

 

Veliko je trenja med znanstveniki in ustvarjanjem denarja, tam je potreben premik paradigme, je prepričan Niels Bogerd. “Znanstveniki se prijavljamo na evropske projekte za denar in komercializacija mora biti del tega. Nujno bi moralo biti, da izobrazba vključuje ekonomijo, vsaj njene osnove,” pravi Niels Bogerd.

 

 

“Če denar pride ob pravem času, lahko zmagamo”

Alexandre Massart je omenil predvsem, da je denar, ko govorimo o deeptech sektorju pomemben v zgodnjih fazah. Še bolj kot zasebne investicije pa je po njegovem pomembna odprtost industrije v regiji za to podporo. “Če denar pride ob pravem času, lahko zmagamo,” pravi Massart. “Kot vlagatelj moraš biti kar vizionarski,” dodaja Niels Bogerd.

 

Deeptech sektor sicer kaže, da investicije, ki so v upadu, v tej panogi padajo precej manj kot je sicer trend upadanja investicij. Karlo Kukec (Invento Capital Partners) je poudaril pomen medsebojnega učenja pri investitorjih in tudi pri znanstvenikih, na kar se navezuje tudi, kar je v nadaljevanju dejala Nina Urbanič s Slovenskega podjetniškega sklada (SPS).

 

Nina Urbanič, Slovenski podjetniški sklad

 

Spomnila je na veliko rast portfelja podjetij SPS v zadnjih letih. Sklad tudi ne ponuja zgolj finančnih spodbud, ampak vedno več vsebinske podpore, med katere sodijo tudi dogodki, kot je The Investors Edge. Znanja namreč primanjkuje, pravi Urbaničeva.

 

Opozorila je tudi, da je inovacijski ekosistem v Evropi sicer velik, a še vedno preveč fragmentiran. “Super je tudi, da obstaja toliko podpornih organizacij v Sloveniji, bi pa morali okrepiti sinergije med njimi,” pravi Nina Urbanič.

 

Okolje pri nas je zapleteno, zastarelo

Pravnik Nejc Novak iz Novak Law je o investiranju v regiji dejal, po vsaki fazi investiranja, skozi katero gre podjetje, manj podjetij ostane v regiji. “Velik razlog so regulative, pravno okolje je tukaj zelo zapleteno, tudi zastarelo. Še vedno so v obtoku kuverte, nujni so obiski notarjev, velika je izguba časa, česar zahodni vlagatelji tveganega kapitala ne želijo,” pravi Novak. In dodaja: “Marsikdo reče: podjetje mi je všeč, ampak dajte ga že spravit iz te države v Združeno kraljestvo ali ZDA in bomo vse uredili.” Kot pravi, je Slovenija odlična destinacija za investiranje; tukaj je veliko talenta in priložnosti, bo pa nujno preiti te izzive, s katerimi se soočamo.

 

“Za investitorje so zdaj dobri časi”

Nekoliko pesimizma je bilo prisotnega tudi ob pogovoru o stanju investicij v regiji, saj so te zelo upadle. “Glede investicij to vsekakor ne bo rekordno leto,” je dejal Gregor Rebolj, ki je sicer ustanovil tretji sklad Silicon Gardens. Številke investiranja padajo, a predvsem za podjetja v zrelejših fazah, ne toliko v semenskih in predsemenskih rundah.

 

Je pa ključen podatek, da kar 98 odstotkov kapitala prihaja izven regije. Polovica celo izven Evrope, in sicer iz ZDA, in prihod teh investicij se je zdaj precej zmanjšal. Je pa zrasel delež ponavljajočih se ustanoviteljev podjetij, dodaja Rebolj.

 

“Nore investicijske runde so preteklost. Vsaj za nekaj časa. A to je dobro. Evalvacije so nižje, kar je dobro za vlagatelje, manj pa morda za podjetnike,” pravi Rok Habinc iz Pan-Adria Partners. In dodal: “Za investitorje so zdaj dobri časi.”

 

Da zdaj ni dober čas za za exit, je pa odličen za ima investiranje, meni Petr Šima iz Depo Ventures. Številk glede investicij ne ocenjuje za tako slabe. “Vračamo se v normalno stanje. Smo resni investitorji, ki se lahko pogovarjamo z resnimi startupi,” pravi in dodaja: “To je za investitorje najboljše obdobje, ponuja odlične priložnosti.”

 

Evropa je prihodnost, še pravi Šima, “rasla bo in mislim, da bo ta del Evrope rasel hitreje. Odlične priložnosti so tukaj, razdrobljeni smo, moramo pa najti način, kako se bolj povezati.”

 

“Skozi zgodovino smo se naučili delati več z manj in to je dobro. Imamo dobro tehnično znanje, manj pa prodajne veščine. Kot celotna regija lahko združimo moči v res dobro kombinacijo,” je prepričan Gregor Rebolj. Rok Habinc pa: “Veliko ljudi je, ki so zvesti temu delu sveta in se vračajo. To je naš potencial.”

 

 

Vlagatelji še bolj pozorno spremljajo trende

Tudi prva dama konference The Investors Edge, tudi predsednica Poslovnih angelov Slovenije, Nina Dremelj, je ob koncu dogodka dejala: “S spremembo kapitalskih trgov, zapiranjem mednarodnih tržišč in spreminjanjem ekonomske situacije na globalni ravni, se Evropa vse bolj usmerja na lasten trg, bolj poglobljeno in usmerjeno v otipljive rezultate. Posledično se spreminjajo industrije, v katere se vlaga. Vlagatelji še bolj pozorno spremljajo trende, jim sledijo in želijo o njih biti dobro poučeni. Pri tem so tovrstni dogodki ključnega pomena, da na njih pridobivamo nova znanja, poznanstva in spletemo močne vezi, kar je osnova za ustvarjanje čezmejnih investicij.”

 

Zadovoljni so bili tudi udeleženci. “Pot iz Münchna je bila poplačana desetkrat. Dogodek je izjemen, z odličnimi govorci, tudi startupi. Tudi bolj razviti ekosistemi bi se lahko učili od organizatorjev,” s pohvalami glede konference ni skoparil Robert Stammen iz Gateway Ventures. Vrednost dogodka je po njegovem izjemna, ker so bili prisotni predstavniki vseh sfer podpornega ekosistema. “Udeležba na takem dogodku je nujna za vsakega vlagatelja,” je še dejal Stammen.

 

“Odlično organiziran dogodek, tudi kakovost udeležencev je na visoki ravni. Vsak lahko odnese korist zase na takšnem dogodku. Zame osebno je bilo ključno spoznati slovenski startup in investitorski ekosistem, spoznala pa sem tudi ljudi, ki so ključni v tem ekosistemu,” je po koncu dogodka dejala Galina Markova. Dotaknila se je tudi deeptecha. S pomočjo tega lahko po njene nekatere izzive velikega obsega družba rešuje veliko hitreje, kot smo to lahko naslavljali do sedaj.

 

“Zelo pomembno, da Slovenski podjetniški sklad podpira in spodbuja takšne dogodke, ker s tem krepimo slovenski startup ekosistem. Prav je da izobražujemo investitorje in da spoznavamo startupe,” je pod dogodku dejala Tanja Kožuh, direktorica Primorskega tehnološkega parka. Tudi izbrana tematika, torej deeptech, je po njenem mnenju pomembna, saj gre za področje, ki ima prihodnost v Evropi. “Je pa težava, ker gre za dolgo pot do komercializacije. In tudi zato je morda teh zgodb v Sloveniji manj, si pa želimo, da bi jih bilo več in morda dogodek, kot je bil tale, spodbudi aktivnosti na tem področju,” je še dejala Tanja Kožuh.

 

Za prejemnike finančnih spodbud na voljo številni vrhunski Startup Plus programi

Slovenski podjetniški sklad za portfeljska podjetja organizira tudi številne druge vrhunske podjetniške programe, kot so Startup klinika, konferenca Podim, vertikalni pospeševalniški programi, mednarodni pospeševalniški programi in mnoge drugi.  Vsebinski programi učinkovito dopolnjujejo finančne produkte P2, SK75 in SI-SK, ki slovenskim zagonskim podjetjem zagotavljajo od 54.000 EUR do 600.000 EUR zagonskih sredstev.

 

SPOZNAJ STARTUPPLUS PROGRAME

 

###

Program sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.