Predstavljajte si industrijski obrat v Mehiki, kjer je prišlo do zastoja in izpada proizvodnje. Mehiški delovodja in sodelavec iz tehnične podpore industrijskega koncerna Kolektor v Idriji s pomočjo navidezne resničnosti v realnem času skupaj pogledata in popravita tisto, kar je šlo narobe. V drugem primeru do vas pride poslovni partner z idejo o kozarcu, ki mora prenesti padec iz višine treh metrov. Poleg takšnega kozarca morate ustvariti tudi celotno tehnologijo zanj oz. postaviti tovarno, ki bo sposobna oskrbovati globalen trg. Kako v tovrstne scenarije četrte industrijske revolucije vključiti nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika in senzorika, strojno učenje, virtualna resničnost ali prediktivna analitika? Kako jih konceptualno osmisliti za pametne tovarne prihodnosti? O vsem tem smo se pogovarjali z Valterjem Lebanom, članom uprave Kolektorja, ki je naš letošnji PODIM Challenge ‘blue chip’ partner za področje ‘Materials & Manufacturing’, s svojim korporativnim skladom Kolektor Ventures pa pospešeno vlaga v startupe, ki delujejo na področju industrijskega interneta stvari oz. rešitev za industrijo 4.0. 
 

Gospod Leban, kako se v multinacionalki, ki je ena od vodilnih globalnih igralcev na področju specializirane industrijske proizvodnje, pripravljate na tako imenovano četrto industrijsko revolucijo?

V Kolektorju smo trenutno v avtomobilski industriji številka ena v komutatorjih, magnetiki, hibridnih komponentah … V vrhu smo tudi v elektroenergetiki ter inženiringu in tehnoloških sistemih. Ko si torej številka ena, dve ali tri na svetu, se hitro znajdeš pred vprašanjem, kam in kako rasti v bodoče. Ko začneš iskati nove programe, pa je pomembno, da razumeš, kaj vse bo vplivalo na prihodnost. Digitalizacija je megatrend, ki je povezan z vsemi drugimi megatrendi, zato smo se usmerili v iskanje prebojnih rešitev na področju industrijske digitalizacije, natančneje v industrijski internet stvari oz. rešitve za pametne tovarne.
 
Gre za precej široka področja, ki dopuščajo različne interpretacije … 

Drži, že zgolj internet stvari je pravzaprav celo vesolje in tudi mi smo se vprašali, kaj točno bi počeli v njem. Digitalizacijo si predstavljam kot prehod, s pomočjo katerega bomo iz rdečega oceana, kjer je vse krvavo zaradi ostrega konkurenčnega boja, prešli v modri ocean. Logično je, da se usmerimo na področja, kjer imamo domenska znanja in kompetence ter tam razvijamo nove rešitve. A digitalizacije ne moremo kar kupiti. V takšni situaciji smo bili tudi pred približno 30 leti, ko smo morali takratni službi družbenega knjigovodstva poročati o vhodnih in izhodnih količinah materiala, na trgu pa ni bilo ERP sistemov. Razviti smo ga morali sami. Podobno je danes z digitalizacijo – če bomo z njo uspeli rešiti svoje težave, jo bomo lahko ponudili tudi drugim.
 
Katere nove tehnologije bodo v tem procesu za vas najbolj pomembne?

Nove tehnologije, ki revolucionirajo praktično vsa področja poslovanja, življenja in delovanja družbe, odpirajo nove priložnosti, ključen izziv pa je, kako jih konceptualno osmislimo in pretvoriti v uspešne poslovne modele. V Kolektorju svojo priložnost vidimo v izgradnji platforme za pametne tovarne, ki bi obstoječim tovarnam pomagala pri tranziciji v digitalni ekvivalent. Seveda ne bomo začeli graditi iz ničle, uporabili bomo, kar je že prisotno na trgu, in to vključuje tehnologije, kot so umetna inteligenca, robotika, senzorika, napredna analitika, prepoznavanje kontekstov in vzorcev, strojno učenje, virtualna resničnost, 3D modeliranje in druge tehnologije prihodnosti. 
 
Če se denimo postavimo v vlogo startupa, ki razvija virtualno resničnost za računalniške igre … Kako zdaj narediti mentalni preskok in začeti razmišljati o rešitvah, ki bi bile zanimive za Kolektor? 

Tovrstnih preskokov, sploh pri sodelovanju s startupi, se ne da naštudirati. To je treba doživeti, graditi skozi izkušnje, in to v bistvu velja za vsak posel. Težava je po moje v asimetriji informacij, saj tisti, ki pride na plan z idejo, ve o njej vse, problem pa nastane, če jo ne zna predstaviti tako, da bi si njeno uporabnosti znali predstavljati tudi drugi. Poleg tega je treba startupom dati realen problem. Če se denimo zaradi previsokih valutnih tveganj naš kupec odloči, da bo tovarno postavil v Mehiki, jo mi tam zanj postavimo, izobrazimo delavce, zagotovimo stroje … Če pride do težav in zastoja v produkciji, nam denimo lahko hitro in učinkovito pomaga navidezna resničnost, s pomočjo katere sodelavec v Idriji in delavec v Mehiki skupaj pogledata in popravita tisto, kar je šlo narobe.
 
V katero smer lahko še razmišljamo o uporabi novih tehnologij v industrijskem okolju? 

Z uporabo omenjenih tehnologij si lahko pomagamo pri napovedovanju nekih izrednih dogodkov v proizvodnji, kot so denimo okvare strojev, pri odločanju oz. simuliranju poslovnih dogodkov, pri usposabljanju zaposlenih na daljavo, v samoučečih napravah, pri bolj hitrem in učinkovitem prenosu ter zajemanju podatkov … Mnoge tehnologije so se do sedaj dejansko najbolj razvijale v nekih zabavnih vsebinah, denimo v industriji računalniških iger, v kreativni in medijski industriji … Mi jih sedaj želimo uporabiti pri reševanju konkretnih problemov v industriji. Sicer pa – vsi dobri produkti nastanejo iz konkretne potrebe in entuziazma ter vztrajnosti pri razvoju ustrezne rešitve.
 
Kaj je sploh osnova, da začnemo razmišljati o konceptu pametnih tovarn?

Obstoječe razvite modele je potrebno potegniti naprej. Ključna novost pri paradigmi pametnih tovarn je v tem, da se ne osredotočamo le na izdelek. Imamo na primer idejo za kozarec, ki mora prenesti padec iz višine treh metrov. Kozarec je treba oblikovati tako, da ne glede na kot padca zdrži to silo. Da lahko ustvariš takšen kozarec je treba ustvariti tudi tehnologijo – torej stroje, proizvodno linijo oz. tovarno, ki bo s svojimi kapacitetami sposobna pokrivati globalen trg. Tako se zadev, po mojem vedenju, trenutno lotevajo le v  Siemensu, da torej oblikujejo tako izdelek kot celotno proizvodnjo, ki ta izdelek realizira. In to je osnova, da sploh lahko začnemo razmišljati o pametni tovarni.
 
Kako se v tovrstne zgodbe umešča Kolektor? 

V Kolektorju imamo denimo domensko znanje na področju kosovne proizvodnje in montaže v avtomobilski industriji. Scenarij, kako bo izdelek prišel do kupca, že lahko naredimo. Po vertikali dobimo naročilo in ga pretvorimo v tovarno. Vendar pri tem nimamo pokritih vseh neznank, ne vemo, kaj se bo zgodilo, če denimo pride do ekstremnih vremenskih razmer, epidemije gripe ali nabave materiala neustrezne kakovosti? Na tem področju poskušamo razvijati rešitve, ki obstoječe in novo povežejo v celoto. To je Kolektorjeva vloga, saj se dobro zavedamo bolečine, ki nastane pri teh nezaželenih scenarijih.
 
Zelo dobro jih verjetno poznate tudi iz lastnih izkušenj?

30 let sem bil operativni manager in stalno soočen s tovrstnimi problemi. Želel sem si, da bi imel nekoga, ki bi me na nastale težave opozoril takoj. Ko mi je voznik kamiona v petek popoldne povedal, da bo šlo danes ven le 70 odstotkov naročila, mi ni preostalo drugega, kot da sem poklical kupca in se posipal s pepelom. Kaj hitro se ti potem zgodi, da postaneš kot avtomat, ki nenehno preverja, kaj se dogaja. In ravno na te izkušnje se zdaj opiramo ter jih želimo vgraditi v nabor orodij, ki vključujejo big data, računalništvo v oblaku, strojno učenje … Te tehnologije želimo osmisliti in spraviti v praktične rešitve, ki bodo omogočile sistemsko preverjanje procesov. Graditi skušamo na umetni inteligenci, to je jedro. Prav tako se je pomembno zavedati, da je vse podatek, vprašanje pa je, kaj iz tega naredimo.
 
Katere tehnologije prihodnosti vas osebno najbolj navdušujejo?

Najbolj me fascinira domet umetne inteligence. Nekoč je bila to znanstvena fantastika, ki pa je v zadnjih štirih letih naredila neverjeten preskok in se nahaja praktično povsod. Naslednji element je strojno ali globoko učenje na osnovi nevronskih mrež, kjer je res neverjetno, kaj vse je mogoče. A spet – pri vsem tem je pomemben kontekst, kako uspeš tehnologijo osmisliti.
 
Kako bodo po vašem mnenju in izkušnjah izgledale tovarne čez 20, 30 let?

Piloti pametnih tovarn v Siemensu, Tesli, GE in Boschu že obstajajo, to ni tehnologija od danes. Močno se bodo spremenile vloge. Dosti fizičnega dela, kot ga poznamo danes, ne bo več. Več pa bo umskega dela, saj bodo ljudje vodili robotske sisteme. Sam sicer dvomim, da bi se nam utegnilo zgoditi tako kot v filmu Matrica, kjer je vse samo vizualizirano. Obstoječi posel bo šel naprej, a pri tem bomo morali biti razvojno še močnejši in ustvarjati nove produkte, ki temeljijo na vseh teh novih tehnologijah.
 
Če vas za konec vprašamo še, kakšne startupe si želite pritegniti k sodelovanju? Kaj vas pri ekipah najbolj prepriča, kaj je tisti ‘X faktor’, ki ga iščete? 

Kolektor Ventures je strateški vlagatelj, ki investira v obetavne ideje v lastni vrednostni verigi. Ne zanimajo nas ekipe, ki iščejo samo denar. Iščemo navdušene mlade strokovnjake in podjetniške talente, ki iskreno verjamejo v svojo idejo in so vanjo na začetku tudi sami pripravljeni nekaj investirati. Osebno pa me pritegne energija. V pogovoru vedno skušam zaznati, ali je ekipo dejansko prevzela ideja, ki jo skušajo prodati. Ali je prisoten tisti žar, tisto pristno navdušenje. To je težko opisati z besedami, vendar se iskrenost in navdušenje lahko začutita. Ali kot pravi dober rek – “I may forget what you said, I may forget what you did, but I will never forget how you made me feel.”
 
- - -
 

V prihodnjih 5 letih do milijardne prodaje!

Industrijski koncern Kolektor je multinacionalka s sedežem v Sloveniji in široko razvejano mrežo podjetij in podružnic v Evropi, ZDA in Aziji, ki deluje na področju visoko specializirane industrijske proizvodnje. Kot eden od vodilnih igralcev v globalnih nišah komponent in sistemov za avtomobilsko industrijo, elektroenergetike in inženiringa ter tehnoloških sistemov se želijo v dobi digitalne industrijske revolucije uveljaviti tudi kot vodilni globalni ponudnik rešitev za pametne tovarne. S 3.200 zaposlenimi so v letu 2016 ustvarili dobrih 500 milijonov EUR prihodkov iz prodaje. Koncern, ki je v zadnjih desetih letih podvojil svojo prodajo, namerava enak podvig doseči v prihodnjih petih letih in tako preseči milijardo evrov prodaje.

- - -
 

Uspešno inoviranje za kontinuirano rast!

Kolektor svojo kontinuirano rast zagotavlja z intenzivnim vlaganjem raziskave, razvoj in inovacije, katerim letno namenja več kot 3,5 % ustvarjenih prihodkov. Ob strateškem sodelovanju in povezovanju s startupi, ki razvijajo rešitve za industrijo 4.0., tudi sami razvijajo projekte s področja pametnih tovarn, trenutno predvsem na področju strojnega vida in učenja. Aktivno sodelujejo tudi z univerzami in inštituti. Tako so pred kratkim v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan zagnali projekt na področju pametne tovarne, ki temelji predvsem na uporabi senzorike, robotike, samo adaptacije, strojnega učenja, umetne inteligence in modelov za napovedovanje. 

- - -
 

Stopite v stik s predstavniki Kolektor Ventures!

Če želite spoznati ekipo, ki stoji za Kolektor startup aktivnostmi, in se z njo srečati na letošnji PODIM konferenci, stopite v stik z Matejo Lavrič (mateja.lavric@kolektor.com) in Andrejem Čušinom (andrej.cusin@kolektor.com) ali pa se jim oglasite prek kontaktnega obrazca na njihovi spletni strani.