Veliko koristnih vsebin in predvsem priložnost za mreženje je ponudil letošnji teambuilding slovenske startup skupnosti. Dejan Roljič iz Nake pa je zbranim podal nekaj odličnih nasvetov za podjetniške podvige. Tudi o tem, kaj je v Silicijevi dolini drugače kot v Sloveniji.

Teambuilding 2024, ki sta ga pripravila Tehnološki park Ljubljana in Slovenski podjetniški sklad, je ponudil intenzivno povezovanje predstavnikov inovativnih podjetij, startup mentorjev, investitorjev in drugih članov inovativnega ekosistema, pospremljeno z veliko koristnimi vsebinami programa, ki je gostil tudi številne zanimive sogovornike.

Teambuildingi Slovenskega podjetniškega sklada so že tradicionalno odlične priložnosti za izmenjavo izkušenj, mnenj in tudi znanj med deležniki ekosistema in tudi tokratni dogodek v prostorih Tehnološkega parka Ljubljana, ki je ta dan gostil tudi inovacijski dogodek Arena Tehnologij z razstavo novih tehnologij, je minil v pozitivnem vzdušju inovacijskega ekosistema.

V Slovenskem podjetniškem skladu so razvili in z letošnjim letom podjetjem ponudili nov vsebinski program RazvojniPlus Program, ki prinaša vsebinsko podporo za hitrejšo globalno in trajnostno rast inovativnih malih in srednjih podjetij (MSP), vse z namenom, da prispeva k izboljšanju podpornega okolja za inovativno (zagonsko) podjetništvo in da krepi znanja, spretnosti in kompetence startup podjetij in drugih inovativnih MSP preko zagotavljanja različnih visoko specializiranih in ciljno usmerjenih podpornih storitev.

Novosti na področju lastniškega financiranja

Ana Vele, svetovalka za razvoj pri Slovenskem podjetniškem skladu, je v uvodnem delu predstavila številne priložnosti, ki so na voljo za podporo podjetjem, predvsem razpis P2, ki je bil po premoru letos znova na voljo v posodobljeni obliki. "Glede finančnih spodbud je bil v začetku leta spet na voljo produkt P2, ki bo odslej na voljo vsako leto ob približno istem času, torej z objavo razpisa v začetku leta,” je dejala Ana Vele in dodala, da so razpis uskladili s strategijo pametne specializacije, namesto običajnega predselekcijskega postopka pa so bili tokrat na voljo startup treningi, ki pomagajo pri prijavi na razpis, sledi pa še nadgradnja teh treningov. Podprtih podjetij je poslej 30 (prej 40), je pa nepovratna spodbuda višja, in sicer 72.000 evrov (prej 54.000 evrov).

“Tudi na področju lastniškega financiranja prihaja do nekaj sprememb. V preteklosti smo ponujali konvertibilno posojilo SK75 in soinevstiranje SI-SK, ki v takšni obliki ne bosta več na voljo. Smo pa v procesu vzpostavljanja slovenskega kapitalskega sklada za zagonske inovacije, ki bo na voljo podjetjem v drugi in tretji fazi. Pri tem bomo sodelovali s skladi tveganega kapitala, pri čemer bomo investirali v sklade, ki bodo potem investirali v podjetja,” je pojasnila Ana Vele in čeprav o točni časovnici še ne more govoriti, bi shema lahko bila vzpostavljena do sredine prihodnjega leta.

Še ta mesec tudi o pridobivanju investicij

Izpostavila je, da so na Slovenskem podjetniškem skladu glede vsebinskih spodbud zelo aktivni, z njimi pa skušajo pri startup podjetjih pokriti celoten cikel razvoja. In prav izvedba javnega razpisa za podporno okolje s konzorcijem, sestavljenim iz osmih konzorcijskih partnerjev iz obeh kohezijskih regij, je letošnja novost, ki bo trajala vse do konca razpisnega obdobja, do leta 2029. Omenjeni RazvojniPlus program pa je predvsem z vsebinsko podporo nadgraditev programa Startup Plus. Med vsebinsko podporo so ključni pospeševalniški programi, med drugim oktobra v Ljubljani poteka petdnevni intenzivni program na temo, kako pridobivati investicije, z uveljavljenim  mednarodnim strokovnjakom Francoisom Mazoudierjem.

Sledili bodo tudi vertikalni pospeševalniški programi, prvi bo na področju zdravja, “razvijamo pa tudi različne čezmejne programe, ki vas učijo, kako se širiti na tuje trge,” je dejala Ana Vele. Na voljo je pospeševalniški program za Združene arabske emirate in za ZDA, pa še kak se bo pridružil.

Prodajati je treba začeti včeraj

Svoje dragocene izkušnje, izzive in priložnosti, ki so jih spremljali na podjetniški poti, sta v pogovoru razkrivala Ajda Mrzel Kaluža, ustanoviteljica in direktorica podjetja Arvio, ter Gašper Sovdat, soustanovitelj in solastnik podjetja Nord Drinks. Da nikoli ne veš, kaj te v resnici čaka na novem trgu, je dejala Ajda Mrzel Kaluža o širitvi na tuje trge, predvsem pa, da taka širitev vselej traja dlje časa, kot si podjetniki mislijo, da bo trajala. “Je pa tako – vsak trg, na katerega se kot podjetnik ozreš, je vsaj dvakrat večji od našega. Če torej preživiš pri nas, boš kjerkoli, zato pri nas podjetja začenjajo z mislijo na širitev v tujino,” je še dejala.

Tudi o pomenu mentorstva je bilo govora in Ajda je prepričana, da mora imeti mentor podjetnika vsak trenutek v vsaki fazi razvoja podjetja. Z njo se strinja tudi Gašper, ki mentorje vidi kot specialiste na svojih področjih, “nekateri so bolj strateški, drugi bolj specialisti”. Tudi pri odgovoru na vprašanje, kdaj začeti s prodajo produkta, sta bila sogovornika enotna: “Včeraj!” “Nikoli nisi stoodstotno pripravljen, tako da kar začni,” je prepričan Gašper, Ajda pa: “Če ti po nekaj časa prodaje ni vsaj malo nerodno glede produkta, potem si čakal predolgo.”

Podjetniki pogosto tudi ne vedo, kako se lotiti komuniciranja svoje zgodbe, svojega produkta. Zato tudi ne znajo pristopiti k medijem, ki bi lahko razširili glas o njih. Janja Pavlin, strokovnjakinja za odnose z javnostmi, in Mitja Sagaj, novinar in urednik časnika Večer, sta v pogovoru z Elviso Basailović iz Tehnološkega parka Ljubljana govorila o pomenu priprave medijske strategije, načrta za komuniciranje in tudi o tem, da so mediji vselej odprti za dobre podjetniške zgodbe. “Če pride do kriznega komuniciranja, morate biti proaktivni,” je med drugim dejala Janja Pavlin, Mitja Sagaj pa: “Bralci se zelo radi poistovetijo s podjetniki, zato so podjetniške zgodbe dobro brane.”

Tadej Pavlič iz Zemante in Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, pa sta govorila o pomenu podpore kupcem, ki ni zgolj storitev, pač pa ključni element, ki gradi zaupanje in lojalnost strank do blagovne znamke.

Treba se je odločiti, da boste zmagali

Še bolj zanimiv je bil pogovor Milana Lazareviča, ki v Tehnološkem parku Ljubljana skrbi za startup skupnost, z Dejanom Roljičem, ustanoviteljem in direktorjem podjetja Naka, ki razvoja prebojne rešitve na področju plačilnih mehanizmov. Dejan je tudi soustanovitelj nekaterih drugih startup podjetij, bil pa je tudi solastnik in direktor prvega zasebnega pospeševalnika za mlada podjetja v jugovzhodni Evropi, ABC Acceleratorja v ljubljanskem BTC.

“Vsi, ki ustvarjate podjetja, se morate odločiti, da boste zmagali in za vas ne sme biti preprek,” je bil med drugim jasen v pogovoru. Je pa izpostavil tudi, da v Sloveniji ni dovolj kapitala za podporo inovativnim mladim podjetjem, ni (bilo) dovolj skladov tveganega kapitala. Čeprav je sam skozi izkušnje spoznal, da institucionalnega vlagatelja, torej velikega podjetja, ne bi več imel v portfelju lastništva katerega od svojih podjetij. “Od njih se sicer lahko veliko naučiš, ampak se pa vrtiš okoli poročanja. Všeč so mi angeli, ker se angažirajo,” je jasen.  

Na vprašanje, kaj je v Silicijevi dolini drugače kot v Sloveniji, je sicer odvrnil, da razlike pravzaprav ni in da je za podjetnika vseeno, kje je: “Vsi govorijo o tem sproščenem slogu v Silicijevi dolini. Ampak niti do sestanka z vlagatelji ne boste uspeli priti tam, če vas ne bo nekdo priporočil. Sam sem večino svojega posla opravil, ko sem bil v Ljubljani.” Priznava pa, da je v Silicijevi dolini nakopičenega izjemno veliko znanja.

Bodite ponižni, nikomur pa se vam ni treba podrejati

Tudi o vlogi sreče v poslu je govoril Dejan Roljič in ji pripisal presenetljivo velik pomen: “Posel v 80 odstotkih predstavlja faktor sreče, tega pa povečujemo s trdim delom.” Pa tudi to, da ga je v trdem delu težko premagati, tudi če nekdo dela 16 ur na dan, še pravi. Prav trdo delo pa je predpogoj na poti do uspeha, kjer je potem ključni dejavnik še sreča.

Poudarja pa: “Nikamor ne boste prišli na silo. Včasih se splača tudi počakati, morda odgovoriti na kako elektronsko sporočilo tudi komaj čez tri tedne, če takoj ne veste, kaj bi napisali. Tudi ni vedno potrebno iti na vse dogodke. Ostanite kdaj doma ali pa idite na pijačo s prijatelji.”

Se je pa na sestanke treba nujno in temeljito pripraviti, še polaga na srce podjetnikom. In ponuja še ultimativni nasvet: “Bodite kulturni, prijazni, ponižni, nikomur pa se vam ni treba podrejati.”

O izkušnji s tujimi trgi spomni na London, kamor so hoteli vstopiti, a pravi, da so “pogoreli” v treh dneh. "Res je, da smo tja šli na pamet. Ampak - a smo naredili napako? Ne. Smo se pa veliko naučili, saj smo takoj zapustili trg, kar je bilo ključno, da nismo tam ‘krvaveli’,” pravi. In nekaj besed namenu še exitu (dosegli so ga z Nako), ki je, kot pravi, “najbolj zafrknjena stvar, ker moraš imeti urejene vse papirje, standarde, zaposlitve, tukaj ne smeš spodleteti. In del ekipe, vsaj tri ljudi, je treba nameniti zgolj za aktivnosti z exitom.” Ne pozabi pa povedati: “Imeti startup je nekaj najlepšega, to si boste za vselej zapomnili.”

Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa »Vsebinska podpora za hitrejšo globalno in trajnostno rast inovativnih MSP (RazvojniPlus Program)« v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju od 2021 do 2027.