Izkušnje so pokazale, da to, da imaš produkt ni dovolj za uspešen vstop na trg. Za to je potrebna ustrezna go-to-market strategija, prava miselnost in ekipa, vodenje ter ustrezno reševanje problemov. Prav zato prejemniki zagonske spodbude P2 Slovenskega podjetniškega sklada tudi letos v okviru programa Push2Start pridobivajo temeljna znanja, kako uspešno na trg.

 

Skozi prvi sklop programa Push2Start so nas popeljali kar trije izkušeni strokovnjaki, ki so v svojih delavnicah obdelali tri pomembna področja:

• Jon Butterfield nam je s pomočjo go-to-market strategije predstavil, kako učinkovito umestiti naš produkt na trg in pri tem tudi uspeti.
• Niels Bogerd je na podlagi svoje lastne izkušnje v startupu SenseGlove podal praktične predloge, kako uspešno voditi startup.
• Mateja Verlič Brunčič nam je razložila, kako z metodo “Lighting Decision Jam” na hiter in efektiven način rešiti probleme v ekipi oziroma podjetju.

 

V nadaljevanju najdete obširne nasvetne vsebine za vsakega izmed treh sklopov, s pomočjo katerih, vaše podjetje razvijali na bolj učinkovit način.

 

SKLOP 1: Za preživetje nujna “Go-to-market” strategija in ujemanje produkta s trgom

 

Se tudi ti strinjaš z Jonom Butterfieldom, ki pri največjem evropskem semenskem VC skladu Speedinvest vodi oddelka za rast, da je postavljanje startupa izredno težka naloga? Ali veš, da je bila stopnja neuspehe v letu 2019 kar 90-odstotna in da je eden največjih razlogov za to pomanjkanje povpraševanja po produktu?

 

Jon Butterfield

 

Po podatkih Crunchbase obstaja 5 glavnih vzrokov za neuspeh startup podjetij:

1. Pomanjkanje denarja
2. Na trgu ni potrebe po produktu
3. Prevelika konkurenca
4. Pomanjkljiv poslovni model
5. Pravni in regionalni izzivi

In kaj storiti, če želimo izboljšati svoje možnosti za preživetje na trgu? Po besedah Jona se odgovor skriva v ustrezni “Go-to-market” strategiji in ujemanju produkta s trgom oziroma “Finding Product Market Fit.

 

Go-to-market strategija je razumevanje, kdo je naš ciljni trg in publika, kje so in kako jih pripeljati do našega izdelka ali storitve.

 

Product Market Fit je ujemanje produkta s trgom, na katerega se osredotočamo.

 

Če želimo na trgu uspeti, ne smemo pozabiti, da izdelek razvijamo za uporabnike in ne zase. Ko podjetja raste, velikokrat o funkcijah produkta odloča vodstvo in pri tem ne upošteva potreb trga, kar je velika napaka. - Jon Butterfield

 

Kako sestaviti uspešno “go-to-market” strategijo?

 

Jon nas je peljal skozi 6 korakov, ki vodijo do uspešne “Go-to-market” strategije.

 

1. Opredeli svoj ciljni trg
Potrebno se je zavedati, da ne moremo na vse trge, zato je naš primarni cilj, da ugotovimo, kateri segment trga lahko uspešno napademo. Pomagamo si lahko z vprašanji, kot so kje se skrivajo največje bolečine in vrzeli? Kakšna je usklajenost s strategijo podjetja in ključnimi kompetencami?

2. Opredeli svojo ciljno stranko
Eden pomembnejših korakov je tudi, da govorimo s strankami na svojem ciljnem trgu in se od njih učimo. Naš cilj je, da resnično razumemo, kdo so naše stranke, kako se obnašajo, kje bodo našle naš produkt, kakšne so njihove izkušnje itd. Pomembno je, da si ustvarimo persone svojih strank. Tukaj si lahko pomagamo z vprašanji, kot so, katere potrebe zadovoljujemo? Katere probleme rešujemo? Katera čustva povezujejo stranke z našo blagovno znamko in produktom?

 

Jon v tem koraku opaža, da se ustanovitelji podjetij premalo pogovarjajo s svojimi strankami, zato velikokrat ne razumejo bolečin uporabnikov.

 

S strankami se pogovarjajte, da sponzate njihove potrebe in bolečine ter ne samo zato, da prodajate. Prepričajte se, da se vedno pogovarjate z uporabniki. Ne skrivajte se v pisarni. Pojdite ven, spoznajte ciljno skupino, pogovorite se z njimi, ugotovite, kakšne so njihove težave in kaj dejansko potrebujejo ter začnite graditi od tam. Če že imate uporabnike, se pogovorite z njimi. - Jon Butterfield

 

3. Opredeli svoje kanale
Za uspeh na trgu moramo strankam svojo ponudbo predstaviti preko različnih kanalov. V tem koraku ne smemo določiti samo korakov, temveč moramo razumeti tudi tiste, ki nas s strankami povezujejo na hiter in lahek način. Pomagamo si lahko z vprašanji, kot so kje lahko dosežemo naše ciljne stranke? Kje lahko promoviramo? Kje naše ciljne stranke kupujejo?

 

Jon svetuje uporabo metode “Bullseye Framework”, ki nam pomaga pri iskanju kanalov, ki so za nas najbolj učinkoviti. Okvir sestavlja 19 kanalov. V prvo ali zunanjo plast vključimo kanale, na katerih dela podjetje. V drugo ali srednjo plast moramo vključiti šest kanalov, za katere je najbolj verjetno, da nam bodo prinesli dobre rezultate. V tretjo ali notranjo plast vključimo tri glavne kanale podjetja, ki so za nas najpomembnejši in ključno vplivajo na pridobivanje strank. Po 3-6 mesecih je priporočljivo, da se z ekipo ponovno usedemo, jih pregledamo in posodobimo.

 

4. Opredeli svojo ponudbo
V tem koraku moramo povezati ključne funkcije in prednosti našega produkta s potrebami in težavami naših ciljnih strank. Postaviti si moramo vprašanje: Kaj želimo, da naše stranke mislijo, čutijo, verjamejo in si zapomnijo? Pomagamo si lahko tudi z vprašanji, kot so kako se naš produkt razlikuje od drugih? Katere bolečine naših uporabnikov rešujemo? Katere funkcije našega produkta rešujejo bolečine strank?
Jon predlaga uporabo “Value Proposotions Canvas”.

5. Ustvari finačni model
Ta korak se nanaša na določitev cene produkta in ocenjevanje stroškov iz Go-to-market strategije.

 

Finančni model lahko vključuje prihodke, ki temeljijo na številu in velikosti transakcij itd. Vprašajmo se, kakšni so naši cilji za prodor na trg v prihodnosti? Kakšne so kadrovske zahteve? Kakšne so naše ocenjene marže v tem obdobju?

 

6. Definiraj položaj svoje blagovne znamke
Osredotočimo se na to, kako trg dojema našo blagovno znamko. Prizadevati si moramo, da ustvarimo dolgotrajen in edinstven vtis o naši znamki.

 

TE ZANIMA, ZAKAJ JE GO-TO-MARKET STRATEGIJA TAKO POMEMBNA, KATERE SO NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE, KI JIH POČNEJO PODJETJA, KO GREDO NA TRG IN 3 NASVETE, KI JIH JON BUTTERFIELD POLAGA NA SRCE VSEM STARTUPOM? POGLEJ SI SPODNJI VIDEO.

 

 

SKLOP 2: Kako pravilno zrasti in se izogniti največjim nevarnostim?

 

Serijski podjetnik in strokovnjak za procesno vodenje s posebno naklonjenostjo do tehnoloških startupov Niels Bogerd nam je na drugi delavnici zaupal, kako uspešno zrasti. Niels je svoje bogate izkušnje pridobival v startupu SenseGlove, ki se ukvarja z razvojem haptičnih rokavic, ki se razlikujejo po tem, da delujejo s samostojnimi slušalkami, ne zahtevajo dolgotrajnega postopka nastavitve in ne potrebujejo niti žic. Danes njihov izdelek uporabljajo za povečanje učinkovitosti virtualnega usposabljanja podjetja, kot so Volkswagen, Airbus, Scania, Honda, Univerza Cambridge, TNO, Fraunhofer, Siemens in številna druga.

 

Od diplomskega projekta do startupa, ki danes zaposluje več kot 30 ljudi

 

SenseGlove je stratup, ki je nastal kot diplomski projekt dveh študentov na Nizozemskem. V njem so številni prepoznali potencial, tudi Niels Borgend, ki je vanj stopil kot angelski investitor. V nadaljevanju te čaka vpogled v poslovno pot startupa SenseGlove.

 

Niels nas je opozoril, da je ključno, da vse od začetka razmišljamo o skalabilnosti in temeljnih vrednotah v podjetju. Pomembno je, da temeljne vrednote preučimo in se prepričamo, da jih vsi v podjetju razumejo.

 

Niels poudarja:
Če v podjetju še nimate temeljnih vrednot, se tega čim prej lotite!

 

Niels Bogerd

 

Vodenje ekipe, ko si še čisto na začetku

 

Vsak začetek je težak, še posebej, če ekipo sestavlja majhno število ljudi, dela pa je ogromno. V SenseGlove so začeli širiti svojo ekipo s pomočjo študentov, ki so pri njih opravljali prakso. Na tak način so se naučili, kako voditi ekipo in pridobili svoje prve zaposlene. Študenti so res odlični, saj še nimajo izkušenj z drugimi podjetji in imajo svež pogled.

 

Na začetku je ključno, da veliko časa preživimo s soustanovitelji in vodstveno ekipo ter se pogovarjamo o tem, kakšno podjetje želimo. Pomembno je, da imamo skupno vizijo in sledimo istim temeljnim vrednotam.

 

Na samem začetku je navadno ekipa še vedno zelo majhna, zato je pomembno, da optimiziramo naše poslovanje. Ekipa mora delati neodvisno, a istočasno slediti isti viziji.

 

Kaj se zgodi po letu dni?

 

Po letu dni je navadno naša ekipa večja. V primeru SenseGlove so ekipo sestavljali ustanovitelji in študenti, ki so opravljali prakso. V tem času so na trg postavili tudi prvi prototip. V tej fazi je zelo pomembno, da ustanovitelji rastejo in prevzamejo odgovornosti.

 

Ponovno je ključno, da mislimo na skalabilnost in da vodstvo živi v skladu s temeljnimi vrednotami.

 

Priporočljivo je tudi, da si ustvarimo organizacijsko shemo, ki ji bomo sledili. Imejmo v mislih, da bomo tej shemi sledili tudi v prihodnosti. V primeru širitve je dobro, da vemo, kdo ima kakšno odgovornost in kdo bo vodil ekipe. Preostali člani ekipe morajo razumeti, kaj želimo zgraditi in kakšne veščine ter znanja pričakujemo.

 

Udeleženci delavnice

 

Vodenje ekipe po letu dni

 

Za ekipo SenseGlove se je delo s študenti pokazalo kot odlično. Ker na začetku še niso imeli veliko denarja, so zaposlili študente, ki so se kasneje odlično vklopili v mlado ekipo. Iskali so mlade, ambiciozne, neodvisne posameznike z velikim potencialom.

 

Niels svetuje, da v tem obdobju pogosto delamo v istem prostoru, si vzamemo čas za kaj zabavnega, na primer skupno kosilo ali pingpong, in se na tak način povežemo.

 

Pomembno je tudi, da članom ekipe svetujemo in se z njimi pogovarjamo. Niels svetuje:

1. Poskusite razumeti, kaj so njihove ambicije in preverite, ali jih sploh razumejo. Recimo, če si nekdo želi postati CTO, preveri, ali sploh razume, katere dolžnosti to delo obsega.
2. Natačno opredelite spretnosti in ravni spretnosti, ki se zahtevajo za določeno karierno pot.
3. Skupaj določite, katere izkušnje in spretnosti so potrebne.
4. Naj tudi drugi člani ekipe sodelujejo pri razvoju produkta.

 

Vedno pomembnejši postaja projektni management

 

Projektni management postaja vedno pomembnejši, saj v našo ekipo prihaja vedno več novih ljudi. Na tem mestu moramo poskrbeti, da vsi sodelujejo pri doseganju skupnih ciljev. Ključno je, da ustvarimo strukturo in ritem. Skrbeti moramo, da informiramo celotno ekipo. To lahko dosežemo s pomočjo “brief” sestankov ob koncu tedna, na katerih razpravljamo o ciljih, ki smo jih dosegli in nalogah, ki nas čakajo v prihodnjem tednu. Določiti moramo tudi kratkoročne in dolgoročne cilje.

Vodenje ekipe po 2 letih

 

Ekipa podjetja je po 2 letih postajala vedno bolj profesionalna. Takrat je kot angelski investitor vanjo vstopil tudi Niels. Na trg so postavili posodobljen prototip, ki so ga validirali. Začeli so se udeleževati različnih “pitching” tekmovanj, ki so jim pomagala izpiliti njihov produkt ter sestaviti popoln “elevator pitch”.

 

Prišli so do 2 ključnih spoznanj:

• Načrta ne spreminjaj prepogosto.
• V spreminjanje načrta vključi ekipo, saj bo ekipa le na tak način razumela, zakaj je prišlo do sprememb in bo pri oblikovanju načrta lahko tudi pomagala.

 

Vedno pomembnejše je tudi poročanje oziroma dokumentiranje podatkov. V ekipi SenseGlove so začeli sprejemati vedno več pomembnih odločitev, katere so temeljile na podatkih.

 

Pomembno je, da se pogovarjamo s strankami in da pridobivamo ter dokumentiramo podatke.

 

Na tej točki so v ekipi postali tudi bolj profesionalni pri zaposlovanju. Niels, ki se je v podjetju ukvarjal z zaposlovanjem, je poudaril, da moramo biti pri izbiri kandidatov pozorni na to, ali se kandidat ujema s kulturo in vodstvom podjetja ter ali je učljiv in ambiciozen. Dobro je imeti v mislih, kako se bo to delovno mesto razvijalo v prihodnosti. Zelo pomembna je tudi raven znanja in spretnosti.

 

Kako so zaposlovanja lotili v SenseGlove?

 

Niels je razkril, kako je proces zaposlovanja vodil on. Potekal je v naslednjih 4 korakih:
1. Pregledovanje motivacijskih pisem in življenjepisov
Vedno poskrbimo, da prejmemo motivacijsko pismo in življenjepis. Poskrbimo, da je na spletu nekaj pomembnih dejstev in novic o podjetju, ki se morajo vrniti v motivacijskem pismu. Na takšen način preverimo, ali je oseba res bila na naši spletni strani. Prav tako preverimo, da ni motivacijsko pismo “copy/paste”.

2. Uvodni pogovor
Če kandidat ustreza pogojem, ga povabimo na 30-minutni uvodni pogovor preko video klica, v katerem predstavimo pozicijo in podjetje ter opredelimo plačni razpon. Plačni razpon je pomemben, saj lahko imamo na razgovoru kandidata z drugačnimi pričakovanji, kar je lahko za nas popolna izguba časa.

3. Poglobljen pogovor
Če oseba opravi uvodni pogovor, jo povabimo na razgovor v živo, ki traja okoli 45 minut. Nanj povabimo tudi nadrejenega, npr. tehničnega direktorja, ki bo ocenil tehnične sposobnosti kandidata. Pomembno je tudi, da osebi pokažemo prostore, v katerih bo delala.

4. Odločitev
V zadnjem koraku poskrbimo, da pošljemo/predlagamo ponudbo in se z izbranim pogajamo. Neizbranega kandidata vljudno zavrnemo.

 

Pri intervjuju je pomembno, da kandidatu pustimo, da večinoma govori sam.

 

POGLEJ POSNETEK IN UGOTOVI, KATERI NASVET JE ZATE PRIPRAVIL NIELS BOGERD.

 

 

SKLOP 3: Učinkovito reševanje problemov z metodo “Lighting Decision Jam”

 

Na zadnji delavnici smo se osredotočili na učinkovito reševanje problemov. Skozi proces učinkovitega reševanja problemov nas je vodila Mateja Verlič Brunčič, ki jo poznamo kot razvijalko, produktno vodjo, mentorico in vodjo ljudi, ki so pripravljeni pozitivno spremeniti življenja drugih, zlasti strank.

 

Mateja Verlič Brunčič

 

Po Matejinem mnenju problemi so in vedno bodo. Pri reševanju problemov pa si vedno lahko pomagamo z različnimi metodami. Eno izmed teh metod nam je predstavila tudi Mateja. Najdeš jo v nadaljevanju.

 

Uporabi metodo “Lighting Decision Jam” in reši vse probleme

 

Z Matejo smo se lotili tudi reševanja problemov in pri tem uporabili metodo “Lighting Decision Jam”. “Lighting Decision Jam” ali LDJ je popolna delavnica za hitro reševanje velikih problemov. Pomaga nam razrešiti vsa odprta vprašanja in diskusije ter spodbudi našo kreativnost in inovativnost.

 

Ustvarili so ga zaposleni v podjetju AJ & Smart in ga opredelili kot "kratko vajo za čim hitrejše reševanje notranjih problemov ekipe". Traja od 40 do 60 minut, ekipe pa s pomočjo te vaje vedno dobijo natančne in uporabne rezultate. “LDJ” daje vsakemu udeležencu priložnost, da deli svoje misli in predlaga rešitve na učinkovitejši način kot na tradicionalnem sestanku. Kljub temu da navadno traja manj kot eno uro, ekipo vedno napolni z novim zagonom, poveča produktivnost in prinese uporabne rezultate.

 

Kako se lotiti “Lighting Decision Jam” ?

 

Mateja nam je predstavila, kaj vse potrebujemo za izvedbo vaje in katerim korakom moramo slediti.

 

Preden se lotimo vaje potrebujemo:

• Kvadratne “Post-it” lističe v dveh različnih barvah
• Pikice/točke za glasovanje v dveh različnih barvah
• Markerje
• Odštevalnik za čas
• Moderatorja, ki bo skrbel za čas in diskusijo. Moderator lahko sodeluje pri vaji.
• Ekipa, ki idealno šteje od 2-8 članov.

 

Se z ekipo želite lotiti reševanja izzivov na bolj inovativen način? Sledite tem 8 korakom:

 

1. Začnite s stvarmi, ki delujejo (10 minut)

V prvem koraku začnemo z risanjem jadrnice na tablo. Imeti moramo vodno linijo do polovice, jadro in sidro, ki visi pod vodo. Zgornja polovica (jadro) predstavlja stvari, ki nas premikajo naprej ali delujejo dobro, spodnja polovica (sidro) pa predstavlja stvari, ki nas zavirajo ali nam ne gredo dobro. Poskrbimo, da bo v vsaki polovici dovolj prostora za veliko število samolepilnih listkov. Poglej spodnjo sliko:

 

Vir: Mateja Verlič Brunčič predstavitev

 

Nato se vsi v ekipi usedemo za mizo in (brez razprave) porabimo 4 minute za pisanje vseh stvari, ki delujejo dobro na temo, ki smo jo določili. To je lahko karkoli, na primer vse od "vsi se dobro razumemo kot ekipa" do "kakovost naših dizajnov je v zadnjem času zelo visoka". Vsak član ekipe mora napisati eno stvar na listek in po preteku 4 minut bo imel vsak član pred seboj kup samolepilnih listkov. Ekipo moramo spodbuditi, da na listke napiše čim več trditev. Moderator nato izbere eno osebo naenkrat, da vstane ob jadrnici in hitro razloži listek ter ga prilepi v zgornjo polovico. V tem času v ekipi ne sme govoriti nihče drug. Moderator lahko dodeli vsaki osebi do 2 minuti.

 

Risanje jadrnice na delavnici

 

V prihodnje dejansko ne bomo uporabljali teh samolepilnih listkov, a je zelo pomembno, da začnemo z navajanjem pozitivnih trditev iz dveh razlogov:

1. Če bomo najprej razmišljali o pozitivnih stvareh, bomo v naslednjem koraku lažje našli ustrezne težave.
2. Če skupina takoj začne z negativnostmi, se lahko vzdušje hitro spremeni v kritiziranje in pritoževanje, namesto v reševanje problemov.

 

2. Zajem vseh problemov (5 minut)

V drugem koraku ima ekipa na voljo 4 minute, da na listke napiše vse izzive, nevšečnosti, napake ali pomisleke v zvezi z določeno temo. To poteka v tišini, brez razprave. Člani ekipe lahko na listke napišejo vse od “Nimam občutka, da s projektom napredujemo”, do “Imam občutek, da projekt X dobiva več pozornosti kot moj projekt” itd. Na listke lahko zapišemo karkoli, kar nas moti. Ekipo spodbujamo, da zapiše čim več. Tokrat ekipa ne prebere svojih samolepilnih listkov. Moderator po izteku štirih minut vsem hkrati reče, naj vstanejo in vse svoje samolepilne listke položijo v spodnjo polovico jadrnice. To naj traja približno 1 minuto.

 

Vir: Mateja Verlič Brunčič predstavitev

 

To poteka brez diskusije, saj se želimo izogniti kakršnim koli osebnim kritikam. Naj samolepilni lističi govorijo sami zase.

 

3. Določanje najpomembnejših problemov (3 minute)

Moderator vsakemu članu podeli 3 lepljive pikice. Vsi člani morajo glasovati za izzive, za katere menijo, da jih je treba rešiti. Člani lahko glasujejo za svoj samolepilni listič in lahko na en izziv dajo več kot eno pikico, če ga ocenjujejo kot zelo pomembnega. Lepljive pikice lahko uporabljajo samo za listke s problemi.

 

Po treh minutah moderator vzame izglasovane probleme in jih razvrsti po prednostnem vrstnem redu. Tudi ta korak poteka brez razprave.

 

Vir: Mateja Verlič Brunčič predstavitev

 

4. Preoblikovanje problemov v poenotene izzive (3 minute)

Moderator bo problem, ki je prejel največ glasov, preoblikoval v poenoten izziv. To nam pomaga ustvariti veliko število rešitev.

 

Trditev na listku preoblikujemo s pomočjo vprašalnice "Kako bi lahko?" (angl. How might we oz. HMW), kar nam omogoča, da naredimo vse probleme rešljive in enotne.

 

Primer: Problem na najbolj izglasovanem listku se glasi: “Nimam pojma, kaj se dogaja pri projektu X". Trditev s pomočjo “HMW” preoblikujemo v splošnejši problem, ki se sedaj glasi: “Kako lahko vse zaposlene obveščamo o vseh trenutnih projektih”?

 

5. Ideje brez razprav (6 minut)

V petek koraku ima vsak član ekipe na voljo 5 minut, da v tišini in brez razprave zapiše rešitev za vsak samolepilni listek, s preoblikovano trditvijo. Mateja poudarja, da na tem mestu ni razprave, saj to zagotavlja raznolikost rešitev. Pomembno je tudi, da moderator članom ekipe pove, da je cilj količina in ne kakovost. Rešitev mora biti zapisana na način, da je razumljiva vsem.

 

Zbiranje idej

 

6. Določitev prednostnih rešitev (5 minut)

Sledi še en krog glasovanja. Moderator vsakemu članu skupine dodeli 6 pik in 4 minute za glasovanje o rešitvah, ki bi po njegovom mnenju najbolje rešile problem. Podobno kot pri prejšnjem koraku, moderator zdaj sestavi prednostni seznam rešitev. Rešitve z enim glasom se lahko ignorira.

 

Vir: Mateja Verlič Brunčič predstavitev

 

7. Odločitev, kaj želimo izvajati (10 minut)

Ko imamo seznam rešitev, ki rešujejo najpomembnejše probleme, je ključno, da vemo, koliko napora je potrebnega za izvedbo rešitev. Na tak način se bomo lahko resnično odločili, katere rešitve lahko preizkusimo in katere od nas zahtevajo več časa. Tukaj uporabljamo preprost graf napora/vpliva (angl. Effort/Impact), da ugotovimo, katere rešitve so dovolj preproste, da jih preizkusimo, in katere zahtevajo več napora ter jih je treba dodati v seznam neizvedenih projektov.

 

Vir: Mateja Verlič Brunčič predstavitev

 

Moderator mora biti pri tem koraku zelo aktiven, saj je to edini korak, ki lahko sproži razpravo. Moderator vzame vsako rešitev posebej in jo doda na graf. "Napor - Effort" pomeni, koliko časa in energije bo po našem mnenju potrebno za izvedbo, "učinek - impact" pa je stopnja, do katere bo rešitev po našem mnenju rešila problem.

 

Mateja Verlič Brunčič med delavnico

 

Moderator mora storiti naslednje:

 

1. Narisati graf;
2. Začne z učinkom-impact: Vzame najvišjo izglasovano rešitev, ki je bila označena s samolepilnim listkom, jo postavi na sredino grafa in vpraša: "Ali je vpliv večji ali manjši?"
3. Moderator nato premika listek navzgor ali navzdol po osi, dokler člani skupine ne določijo, ali je večji ali manjši. Pogosto nastanejo manjše razprave, zato mora biti moderator pozoren na iskanje soglasij in ustavljanje pogovorov, ki ne smejo trajajo več kot 20 sekund.
4. Ko je vpliv določen, moderator uporabi enako metodo pri “naporu-effort” in reče: "Ali je napor večji ali manjši".
5. Tokrat moderator premika samolepilni listek levo ali desno, dokler se ekipa ne odloči, ali je večji ali manjši.
6.  Postopek se ponovi za druge rešitve, ki so bile izglasovane kot pomembnejše.

 

Ko so na lestvico dodani najbolj izglasovani samolepilni listki, dobimo nekaj, kar izgleda nekako tako:

 

Vir: UX Planet

 

Sedaj imamo pregled nad tem, katere rešitve imajo visok vpliv in jih lahko izvedemo ter preizkusimo. Levemu zgornjemu kvadratu rečemo “Sweet Spot”. Prav tako tudi vidimo, katere rešitve z velikim vplivom bodo zahtevale več truda. Te najdemo v desnem zgornjem kvadratu. Moderator mora vse lističe, ki so v “Sweet spot” označiti s kontrastno piko, da jih kasneje lahko prepoznamo.

 

8. Naredimo rešitve uporabne

Moderator vzame najboljše rešitve oz. rešitve s “Sweet spot” z grafa in prosi ekipo, da pripravijo 3 uporabne korake za testiranje rešitve. Oseba, ki je napisala najpomembnejše ocenjeno rešitev, lahko začne s predlogom. Dobro vodilo je, da je treba ukrepe za testiranje zamisli opraviti v 1-2 tednih.

 

Ti koraki ne smejo predstavljati celotne rešitve. To je samo majhna različica začetnega preizkusa, s katerim preverimo, ali bo naša rešitev delovala.

 

Če rešitev po nekaj tednih ne bo delovala, ne smemo obupati. Treba je vederi, da vse rešitve ne bodo rešile problemov.

 

Ta vaja je namenjena temu, da se ekipa nauči reševati probleme in preizkušati pristope brez pretiranega razmišljanja ali razpravljanja.

 

Sedaj lahko tudi tvoja ekipa v kratkem času identificira pomembne izzive, opredeli možne rešitve in določi prednostne naloge skoraj povsem brez razprave!

 

Te zanima, kaj še ti svetuje Mateja? Poglej si spodnji video!

 

 

3 bogati vsebinski sklopi in 9 praktičnih delavnic, ki pomagajo postaviti prave temelje za hitrorastoče globalno podjetje

Pospeševalniški go-to-market program Push2Start izvaja Tehnološki park Ljubljana in je namenjen prejemnikom zagonske spodbude P2 Slovenskega podjetniškega sklada. V treh vsebinskih sklopih in devetih, praktično orientiranih delavnicah program udeležencem omogoča, da postavijo trdne temelje hitrorastočega globalnega podjetja ter vstopijo na trg v najkrajšem možnem času z največjo možno hitrostjo.

 

Program je prilagojen potrebam podjetnikov, saj temelji na analizi stanja in potrebah podjetnikov. Prav tako je naravnan k rezultatom – cilj praktičnega programa je implementacija znanj in orodij v praksi, z namenom izboljšanja poslovnih rezultatov in načina dela.

 

Program je sestavljen iz 3 sklopov :

1. PRODUKT, TRG, PROCESI, VODENJE
2. MARKETING, STRATEGIJA RASTI, PRODAJA
3. POSLOVNI MODEL & INVESTIRANJE, PRAVNI TEMELJI, GRAJENJE EKIPE

 

Prvega sklopa delavnic Push2Start so se udeležila različna podjetja. Med njimi so tudi Process Space, Petra Kladnik s.p. (No Number) in Martina Marolt s.p. (By Martis). Preveri, kaj pravijo o delavnicah.

 

 

Delavnice v okviru programa Push2Start vodijo vrhunski podjetniki in strokovnjaki. Med njimi so Mateja Verlič Brunčič, Niels Bogerd, Jon Butterfield, Jure Leharnar, Jure Knehtl, Matt Mayfield, Nina Dremelj, Tina Kastelic in Peter Merc.

 

Več o programu Push2Start

Na voljo številni vrhunski Startup Plus programi

 

Na voljo je še mnogo drugih vrhunskih programov v okviru Startup Plus programa
Slovenski podjetniški sklad pa za portfeljska podjetja organizira tudi številne druge vrhunske podjetniške programe kot so Startup klinika, SK GROWTH CAMP, Pospeševalniški program Web 3.0., Konferenca Podim, HardwareSTART, ScaleUPgrade in mnoge druge. Vsebinski programi učinkovito dopolnjujejo finančne produkte P2, SK75 in SI-SK, ki slovenskim zagonskim podjetjem zagotavljajo od 54.000 EUR do 600.000 EUR zagonskih sredstev.

 

 

SPOZNAJ OSTALE PROGRAME

 

###
Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.