Start:up skupnost širne Slovenije se je 8. septembra ponovno zbrala na že tradicionalnem jesenSKem teambuildingu v Orehovem gaju, kjer je bilo v ospredju predvsem druženje in mreženje inovativnih src, ki bijejo za podjetništvo. SK in P2 podjetja v okviru Startup Plus Programa Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) so se tako skupaj z mentorji in ostalimi člani startup ekosistema zbrala v številu kar 80 udeležencev. 

Dan je minil v navdiha polnem podjetniškem vzdušju, startup scena Slovenije pa je ponovno dokazala, da je prihodnost inovativnosti, drznosti in želja po uresničevanju podjetniških idej še kako zelo močna. 

V nadaljevanju ti predstavimo vsebinske vrhunce programa:

1. Kaj Robert Ličen pravi o vodenju podjetja skozi zahtevne in negotove gospodarske okoliščine?

2. Kaj izkušeni investitorski mački svetujejo o zbiranju kapitala v različnih delih gospodarskih ciklov?

3. Od A do Ž o podjetništvu z Ivom Boscarolom, ustanoviteljem Pipistrela, enega najuspešnejših podjetij na naših tleh

4. Kdo so naj startupi in naj mentorji letošnjega leta?

Kaj se zgodi, ko ti je ime Robert Ličen in ti na Lošinju drugi dan dopusta telefon pade v vodo?

Negotove okoliščine zahtevajo usposobljene podjetniške vodje. Kaj so kompetence in metode uspešnega vodje, nam je zaupal sociolog, ekonomist in večkrat nagrajeni manager, dr. Robert Ličen. Slovenci ga dobro poznamo kot managerja, ki je uspešno vodil sanacijo podjetja Steklarna Rogaška Slatina, bil direktor podjetja Akrapovič in pomočnik predsednika uprave Gorenja. Je ustanovitelj in direktor Podjetniškega centra Pegasus, čigar poslanstvo je pomagati predvsem mlajšim podjetnikom k trajnostnemu, osebnemu in poklicnemu razvoju. Torej, kako delati boljše? Kako delati drugače? Kako voditi ljudi na način, da bodo sami znali tvojo zgodbo peljati naprej?

Robert pravi, da se je naprej potrebno vprašati, zakaj nekdo sploh postane podjetnik. Odgovorov je več - ker ima fantastično poslovno idejo, ker ima željo narediti nekaj drugače kot to delajo vsi drugi, ker ga situacija prisili, da razmišlja v neko drugo smer in začne ‘migati’. Da ta nekdo ni kot drugi, ker ne sedi doma in jamra, ampak sam poskrbi za svojo usodo. Si tudi ti svoje usode kovač? Potem beri dalje!

Cel svet je kaos

Če človek sveta ne spreminja, gre le-ta v propad oziroma se spremeni v kaos, drugi zakon termodinamike poenostavi Robert. Preprost primer takšne situacije je domač vrt. Če greš na dopust, zanj nihče ne skrbi. Prideš z dopusta in je vrt poln plevela, torej je v njegovem ekosistemu nastal kaos. Kaj pa je tisto, kar je šlo narobe? Odgovor je sila preprost in na dlani - pravzaprav nič! Težava je v tem, da se za vrt v času tvoje odsotnosti ni skrbelo in temu primeren je tudi rezultat. Točno tako je tudi v vsakdanjem življenju, kjer si človek sam postavlja pravila in dela red. Tudi podjetje funkcionira enako, zato mora biti vodja tega podjetja tisti, ki postavi pravila igre in meje, ob tem pa ne sme pozabiti, da podjetje sestavljajo tako procesi kot tudi ljudje.

Luka Dončić, milenijci in še kaj

Robert je kot živ dokaz pomembnosti ekipe izpostavil trenutno zelo aktualno slovensko košarkarsko reprezentanco. Torej, kako dobra je ekipa? Toliko, kolikor so dobri njeni igralci. V ekipi je Luka Dončić, ki je super igralec, potem imamo nekaj povprečnih, vmes pa tudi kakšnega škodljivca. In kaj je naloga trenerja? Da zna vse te različne karakteristike povezati, da zna upravljati z odnosom in z ljudmi. 

Generacija milenijcev je tista, ki je stari sistem vodenja dobesedno obrnila na glavo. Če je včasih šef rekel levo in so vsi šli v levo, danes temu ni več tako. Danes te nazaj vprašajo, “Zakaj?”. Če si take vrste vodja, da ljudem ne znaš povedati, zakaj levo, potem boš izgubil celotno integriteto in posledično tudi ljudi. Mlad človek se pač hoče učiti, vsi smo radi videni in vsi smo radi slišani. Potrebno je torej izbrati sebi podobne ljudi, kultura ljudi v podjetju mora biti enaka. Zadovoljen človek je tisti, ki ima odlične odnose s svojo okolico, in to se doseže skozi komunikacijo. Če si vodja želi komunikacije s svojimi ljudmi, si mora vzeti čas in jih spoznati, kar je eden ključnih delov delovnega procesa. Tako kot je tudi motivacija del delovnega procesa. Če hočeš z zaposlenimi imeti dobre odnose, spoštuj resnico drugih ljudi. Vodja se mora tudi vprašati: “So moji zaposleni moji delavci ali sodelavci? Ali z mano sodelujejo ali zame delajo?”. Če so delavci, potem ni nič čudnega, če so v podjetju problemi. Dober vodja ima ob sebi ljudi, ki z njim sodelujejo in pomagajo reševati probleme. V kriznih situacijah šele vidiš, kako dobro ekipo imaš, ne zgolj takrat, ko je lepo.

Največja bolečina podjetnikov in managerjev je, da so na vrhu, kjer je vedno prostor za samo enega človeka. In če nimaš dobrih sodelavcev, je vrh zelo osamljen.

Robert Ličen o vodenju podjetja skozi zahtevne in negotove gospodarske okoliščine

 

Investicije tveganega kapitala padajo - kaj pa zdaj?

 

Če primerjamo podatke o investicijah tveganega kapitala v prvem polletju letošnjega leta z istim obdobjem lani, je upad jasen. A Andraž Grahek iz Capital Genetics in Julien Coustaury iz Fil Rouge Capital menita, da vse le ni tako črnogledo. Kot izkušena investitorja in odlična poznavalca kapitalskih trgov njuna beseda še kako velja. Oba sta izrazila svoje navdušenje nad razvojem regionalnega ekosistema, ki po mnogih letih truda le gre v pravo smer in mu črnogledim ocenam svetovnega gospodarstva navkljub napovedujeta svetlo prihodnost. Na vprašanje, kako ocenjujeta vedno večje število investitorjev v ekosistemu, sta tako odgovorila:

 

“Regiji je primanjkovalo toliko denarja, da – čeprav se to morda sliši malce klišejsko – med investitorskimi skladi sploh ne vidim konkurence, vesel sem tudi vseh novincev. Kar je pomembno, je disciplina vseh investitorjev, da svojih deležev ne preplačamo in s tem izgubimo denarja. Tako možnosti za investiranje ostajajo, hkrati pa se denar ne daje že na prvo žogo neperspektivnim podjetjem, ker potem tudi sredstva hitro usahnejo.” - Julien Coustaury iz Fil Rouge Capital o pojavu številnih novih investitorjev v regiji.

 

"Takšnega trga v regiji, kot je danes, pred desetimi leti v regiji ni bilo. Investitorji so bili, a ne v takšni obliki, kot jih poznamo danes. Sodelovanje je absolutno nujno, tako investitorji kot tudi startupi pa moramo nekako vzpostaviti dialog, ki bo podjetja pripeljal naprej in jim pomagal rasti. Odlično je, da imamo toliko vlagateljev, ker to v različnih stopnjah rasti prinese gotovost in s tem v zavesti je lažje načrtovati za naprej." - Andraž Grahek iz Capital Genetics o pojavu številnih novih investitorjev v regiji.

Ekonomski krizi, temnimi oblaki nad gospodarstvom, vojni v Ukrajini, energetski krizi, skratka negotovim časom navkljub poudarjata, da moramo v prihodnost zreti pozitivno in vztrajati, hkrati pa ravnati pametno. 

 

“Nujno je, da res dobro razumeš, kaj iščeš. V teh časih je potrebno biti previden - to velja tako za startupe kot tudi za investitorje. Informacije so ključne, domača naloga se mora narediti. Kapital v teh časih ne bo izginil, bomo ga pa morali pametneje razporejati. Startupom pa ob tem svetujem, da investitorjem postavljajo vprašanja. Samo na tak način boste izvedeli, ali so sploh resni in zanesljivi. Pozanimajte se o njihovem okolju, hkrati pa tudi sami pri sebi razčistite, kaj pri investitorju iščete, kakšen produkt imate, kdo so vaše stranke in kakšen je vaš prodajni cikel.” - Andraž Grahek iz Capital Genetics o prihodnosti vlaganja

Julien pa je ob tej priložnosti vsem namenil tudi malce tolažilnih besed: 

“Krize pridejo in grejo, tako pač je. Krizna obdobja so za podjetja čas odraščanja, zrelosti. Sam glede našega startup ekosistema nisem zaskrbljen, saj smo v dobri kondiciji, imamo sredstva, dobro vodstvo in ekipe, skupnost je močna, hkrati pa še vedno raste. Upam si trditi, da mi ne bomo preveč pod vplivom krize.”

Iz tvojih ust, Julien, vse tja do startupovskih bogov!

 

Andraž Grahek iz Capital Genetics in Julien Coustaury iz Fil Rouge Capital menita, da gospodarska prihodnost le ni tako črnogleda

 

Ivo Boscarol: Kako je Uber skoraj postal del Pipistrel zgodbe

 

Kdo ga ne pozna? Iva Boscarola, ki je sinonim za eno največjih podjetniških imen pri nas. Njegovo podjetje Pipistrel, ki proizvaja ultra lahka letala, se je v začetku leta prodalo za več kot 200 milijonov evrov, ameriškemu konglomeratu Textron. Z Ivom, ki je - kot sam pravi - vedno delal na učinkovitosti, smo se pogovarjali o njegovih začetkih, prodaji Pipistrela in načrtih za prihodnost. Na vprašanje, kaj je za podjetniški uspeh potrebno, odgovori zelo preprosto:

 

“Potrebna je kombinacija vsega - na prvem mestu je potrebno imeti srečo. Človek mora biti prepričan vase. Če ni, kako bo prepričal druge, da bodo verjeli vanj? Ko ti to uspe, lahko delaš na dolgi rok. V 30 letih Pipistrela smo bili vsako leto uspešnejši, s plačami nismo zamujali niti en dan, na prste ene roke pa lahko preštejem tiste, ki so podjetje zapustili. Pomembna je torej ekipa, pomembno je ekipo tudi ustvarjati. Kot vodja moraš znati delati z ljudmi takrat, ko je lepo, in seveda takrat, ko je težko. Potrebno jih je motivirati, da ostanejo pri tebi. Vsak podjetnik mora biti malo tudi vizionarja, da razume drugačnost svoje poti. Potrebno je torej imeti kombinacijo vsega tega, hkrati pa moraš biti tudi trmast. Smiselno je tudi razpršiti tveganje, kar nam je izjemno pomagalo v časih vseh kriz. Se pravi, da ne delaš samo enega tipa produkta za samo eno tržišče, ampak si bolj fleksibilen.”

 

V Pipistrelu so ves denar, ki so ga imeli, vedno dali v razvoj. Kot je pojasnil Ivo, je razvoj letalstva eden najdražih poleg vesoljske industrije in farmacije, torej je zanj potrebnega res veliko sredstev. Če kot podjetnik narediš zgodbo, ki ji ljudje zaupajo, se da po Ivovem mnenju in izkušnjah narediti veliko. In kaj pravi glede marketinga? 

 

“Najboljša promocija je zadovoljen kupec, zato sem marketing prepovedal. Treba je delati na zaupanju, vse se gradi na osnovi tega!”

 

Ivo Boscarol o podjetništvu, sreči in napakah

 

Vsak podjetnik ve, da se na podjetniški poti dogaja tudi veliko napak in nanje niso imuni niti ‘veliki’. A če jih ne bi naredili, jih danes verjetno niti ne bi pojmovali tako. Napake so najboljši učitelj, seveda pa nas lahko tudi stanejo kar precej. In kaj o napakah pravi Ivo?

 

“Katere so moje največje napake? A imamo 14 dni? :) Naredil sem jih ogromno, jih rajši vseh niti ne naštevam. Vam bom pa eno vseeno povedal. Nekje 10 let nazaj je k nam na Pipistrel prišel nek Anglež in rekel, da bi imel naše letalo, plačal pa bi ga z Bitcoini. Vrednost letala je 130.000 €, Bitcoin je takrat bil vreden malce manj kot 1€, če se ne motim. Sem mu rekel, da si lahko kar pelje te Bitcoine. A si predstavljate to vrednost danes? Celo Slovenijo bi lahko kupil.”

 

Napakam navkljub ni niti najmanjšega dvoma, da je Ivo slovensko podjetništvo dvignil na višji nivo. Pipistrel je v slovenskem gospodarstvu ikona, prodaja ameriškemu konglomeratu Textron pa je bila za javnost pravo malo presenečenje. Kaj pa so bili razlogi za na prvi pogled nenadno in nepričakovano prodajo? 

 

“7 let nazaj je Uber najavil leteče taksije in izbral 4 podjetja, ki naj bi jih izdelovala. Med njimi smo bili tudi mi na Pipistrelu kot edino izbrano evropsko podjetje. Pompozno so napovedali, da bo leta 2030 ves taksi prevoz potekal iz nebotičnika na nebotičnik. Žal nikomur ni uspelo certificirat električnega pogona in zato je ostalo zgolj pri napovedih, entuziazem do takšne prihodnosti pa se je začel ohlajati. Nam je certifikacijo uspelo dobiti, a žal velikim podjetjem na tem področju ne moremo konkurirati, zato nam drugega kot partnerstvo z nekom pravzaprav niti ni preostalo. To je bila naša edina možnost, Textron je tudi partner iz industrije in zelo dobro ve, zakaj se gre. So naša najboljša možna rešitev, ki nam je odprla nov trg in nove možnosti.”

Ob koncu pogovora je nekaj besed namenil tudi startupom: 

“Startupi, na dušo vam polagam, da od začetka delajte na način, ki je normalen za velika podjetja. Ker če ne, boste imeli zelo velike težave s prestrukturiranjem, ko bo le-to potrebno. Zelo podpiram investicijo SI-SK, ker vas prisili, da delate poročila, prisiljeni ste voditi stroške, se ukvarjati s tem, s čimer se vsako podjetje mora ukvarjat. Jaz sem se vedno ukvarjal samo s tehniko, s samim produktom, vse ostalo pa sem zanemarjal. Dajte se na začetku obnašat korporativno. To je v poslu vsaj toliko pomembno kot dober produkt.”

 

Kdo so naj startupi in kdo naj mentorji leta 2022?

 

Na teambuildingu smo že tradicionalno podelili priznanja prejemnikom SK sredstev, ki so v letošnjem letu naredili največji preskok, startup krono pa smo podelili tudi naj mentorjem. Obojni so ključni za rast, razvoj in obstanek startup ekosistema, zato so njihove izkušnje še kako zelo dragocene. Več kot zgovoren je podatek, da je trenutno v sklopu Slovenskega podjetniškega sklada aktivnih kar 77 mentorjev, katerih poslanstvo je pomagati, svetovati in usmerjati startupe. Po izboru zagonskih podjetji je tako naj mentorica postala Nina Dremelj, naziva naj mentor pa se je razveselil Niko Klanšek.

 

“Kot investitor primarno seveda iščeš investicijo, ampak v ospredju je v prvi vrsti še vedno ta človeški odnos, ko mentoriranca spremljaš, opazuješ njegove reakcije, verbalno komunikacijo. To je zelo pomembno. Logika investitorjev in mentorjev je v tem, da ti nekdo preprečuje iste napake, ki so jih počeli že sami,” je še ob prejetju naslova naj mentorice povedala Nina Dremelj. 

 

Mentorji in mentorice pa niso ostali zgolj pri nagradah, ampak so najbolj napredujoče SK startupe nagradili tudi sami. Naj SK preSKok so tako prejela podjetja Inno Lab, Pokica (Kokica d.o.o.) in Protectus. 

 

INNO LAB

 

Letošnji prejemniki naslova Slovenski start:up leta 2022 zadnje mesece navdušujejo na vseh področjih. Širni Sloveniji so se s svojim zabojčkom zabavnih eksperimentov Innobox predstavili tudi na priljubljeni televizijski oddaji Štartaj Slovenija 2021, zdaj pa je njihova ideja pripravljena na vzlet na tuje trge, natančneje pristajajo na italijanskem in nemškem Amazonu. 

 

“Zelo nas veseli, da smo bili prepoznani kot Naj SK preskok leta. To je še en dokaz več, da smo na pravi poti in je naše delo opaženo,” je ob prejeti nagradi za Naj SK preSKok povedala ustanoviteljica Inno Laba, Teja Bajt. 

 

POKICA

 

Kdo ne pozna gurmanskih kokic Pokic z barvitimi okusi, ki razvajajo ljubitelje tega slanega (včasih tudi sladkega) prigrizka? Po uspešnem sodelovanju v priljubljeni oddaji Štartaj Slovenija in osvojitvi slovenskega trga je Pokici uspel tudi met na  švicarski trg, v letošnjem letu pa se pripravljajo na lansiranje nove sladke linije kokic.

 

“Priznanja sem zelo vesel, še najbolj pa tega, da smo končno enkrat v nečem prvi. Na Štartaj Slovenija smo bili drugi, na Mladem podjetniku smo bili drugi, to pa je zdaj eno super priznanje našega dela. V prihodnosti želimo še naprej delati tako dobro, svojo ponudbo pa si želimo še naprej širiti in z njo ciljati na tuje trge, katerih še nismo osvojili. Moj nasvet nekomu, ki se odloča za podjetniško pot? Če smo mi uspeli s kokicami, se da vse! Samo vztrajati je potrebno in ne obupati,” je ob prejetju nagrade povedal Uroš Požgan, direktor Pokice. 

 

PROTECTUS 

 

Podjetje Protectus je razvilo produkt CarLock, najenostavnejšo rešitev za spremljanje lokacije, gibanja in stanja vašega vozila prek pametnega telefona. Osvojili so prodajo na Amazonu, ki je dolgo časa bilo edino mesto, kjer se je CarLock tudi prodajal.  S podjetjem so bili sprejeti v pospeševalnik Start Labs v Beogradu in prejeli investicije ameriških, izraelskih in slovenskih investitorjev. Njihov produkt se prodaja v Združenih državah Amerike, Franciji, Italiji, Nemčiji in Savdski Arabiji.

 

“Nagrade sem zelo vesel. Še naprej si želimo delati boljše, se širiti in rasti. Lepo je videti, da so danes na voljo take finančne spodbude. V naših prvih podjetniških fazah sem prav take stvari pogrešal,” je ob prejetju nagrade povedal Matej Peršolja direktor in soustanovitelj podjetja Protectus d.o.o.

 

 

Program Startup Teambuildinga 2022 v Orehovem Gaju

Jesenski startup teambuilding  je bil brezplačno na voljo vsem mladim podjetjem, ki so prejemnik zagonskih spodbud P2, SK75 in SK200 ali SI-SK, Slovenskega podjetniškega sklada. Potekal je 8. septembra v Orehovem gaju. Na tokratnem jesenskem teambuildingu smo prisluhnili bogatemu programu, ki so ga sestavljali priznana slovenska podjetnika Ivo Boscarol in Robert Ličen, naj startup podjetja leta Inno Lab, Pokica (Kokica d.o.o.) in Protectus, za naj mentorja smo izbrali Nino Dremelj in Nika Klanjška, z nami pa so bili še Andraž Grahek, Julien Coustaury, Boštjan Troha, Žiga Leskovšek, Niels Bogerd in Sandra Auer. Ob koncu uradnega programa smo dan zaključili še ob mreženju, izmenjevanju podjetniških misli in še enkrat dokazali povezanost slovenskega podjetniškega ekosistema.

###

Program sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Nina Skok

Vse objave avtorja