Slovensko inovacijsko okolje v obdobju vse večje globalne konkurenčnosti in tehnološkega napredka vse bolj zaostaja za evropskim povprečjem, razkriva European Innovation Scoreboard, ki kaže, da se je slovenski inovacijski indeks leta 2019 v primerjavi z letom 2011 zmanjšal za 10,6 odstotka, kar je Slovenijo iz druge najmočnejše skupine močnih inovatorjev potisnilo v skupino zmernih inovatorjev. Univerza v Mariboru (UM) na razdrobljenost inovacijskih potencialov in omejenost virov financiranja odgovarja s platformo INNOVUM, da bi tudi tako zmanjšala velik zaostanek vzhodne kohezijske regije v primerjavi z zahodno.

Ker se Univerza v Mariboru po besedah dr. Antona Habjaniča bolj kot kadar koli zaveda tega problema in svoje proaktivne vloge pri razvoju regije, je INNOVUM skupaj z vzpostavitvijo Tehnološkega inovacijskega centra osrednji projekt sedanjega rektorja UM prof. dr. Zdravka Kačiča.

Zagotoviti infrastrukturo in ponuditi sposobne kadre

Da INNOVUM predstavlja rešitev za potrebe gospodarstva, pravi tudi prof. dr. Miralem Hadžiselimović, prorektor za infrastrukturo UM: "Predvsem majhna in srednje velika podjetja nimajo razvojnih oddelkov in lastnih kadrov ter raziskovalne infrastrukture za doseganje razvoja svojih produktov, procesov in storitev, mi pa želimo s platformo INNOVUM na eni strani zagotoviti infrastrukturo in na drugi ponuditi sposobne kadre, saj UM razpolaga s približno 1200 raziskovalci, ki lahko na vseh prebojnih področjih prinesejo dodano vrednost raziskovalno-razvojnim aktivnostim za potrebe gospodarstva."

"Univerza v Mariboru razpolaga s približno 1200 raziskovalci, ki lahko na vseh prebojnih področjih prinesejo dodano vrednost raziskovalno-razvojnim aktivnostim za potrebe gospodarstva," pravi prorektor UM prof. dr. Miralem Hadžiselimović.

Prorektor Hadžiselimović namreč pravi, da se pogosto dogaja, da podjetja razvijejo polizdelke, polprocese in polstoritve, ki nato ostanejo v predaih prav zaradi odsotnosti in razdrobljenosti razvojnega potenciala. "Zato želimo s komercializacijo in marketingom podpornega okolja zagotoviti korak naprej, da bodo izdelki romali v realno življenje, da bodo na prodajnih policah, predvsem v tujini, ter da damo na tak način dodano vrednost našemu gospodarstvu," pravi prorektor Hadžiselimović.

Zadovoljen dodaja, da so platformo INNOVUM že predstavili tudi predsedniku vlade in ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku ter tudi svojemu resornemu ministru Jerneju Pikalu: "Platforma je podprta, naše namere so bile prepoznane."

Razvoj superračunalnika kot nastavek INNOVUM-a

Med projekti, ki bodo tvorili INNOVUM, je že projekt HPC-RIVR z razvojem superračunalnika v Mariboru, ki naslavlja področji umetne inteligence in digitalizacije sodobne družbe. Sledila bo tudi vzpostavitev raziskovalne infrastrukture, ki bo po načelu odprtega vstopa na voljo zainteresiranemu gospodarstvu. To pomeni tudi gradnjo objektov, nabavo opreme in zagotovitev ustreznih človeških virov. 

Želi pa Univerza v Mariboru vso opremo in mehanizme umestiti tudi v lokalna okolja, kjer je to potrebno. "Če pogledam industrijo 4.0, prednjači Novo mesto, energetika v Krškem, Celje z razvojem pametnih mest in skupnosti, v Kidričevem in Slovenski Bistrici sta Talum in Impol, tukaj je doma metalurgija, ... Seveda ne smemo pozabiti tudi Koroške, kjer imajo izjemne potenciale, in Pomurja. Tako želimo dati celovit doprinos tej kohezijski regiji na način, da dvignemo družbo na novo raven, da bodo mladi imeli tukaj priložnost za delo in bodo lahko tukaj tudi ostajali."

Vzpostaviti okolje, ki bo zadržalo mlade doma

Prepričan, je namreč, da UM ustvarja dobre "produkte", diplomante strokovno-tehničnih smeri, ki se z lahkoto zaposlijo doma in v širši regij. "A mladi odhajajo, ker nimajo tukaj možnosti zaposlitve na visokotehnoloških delovnih mestih in ker so naši produkti s premajhno dodano vrednostjo, zato delodajalci tudi ne morejo zagotoviti ustreznih plač," pravi prorektor.

Naloga države, da ustvari pogoje za nova delovna mesta in okolje, ki bo mlade družine zadrževalo v domovini.

Da je prav izobražena delovna sila tisti adut, zaradi česar smo dobili neposredno tujo investicijo, tovarno Magne v Hočah, je na srečanju direktorjev in managerjev, kjer je UM predstavila projekt INNOVUM, poudaril minister Zdravko Počivalšek in dodal, da je naloga države, da ustvari pogoje za nova delovna mesta in okolje, ki bo mlade družine zadrževalo v domovini.

Od komercializacije mišic do komercializacije možganov

Omenil je tri ključne cilje, ki so po njegovem mnenju dosegljivi. Slovenija želi do leta 2025 povečati izvoz blaga in storitev s sedanjih 40 milijard na 50 milijard evrov na leto. Prav tako želi dodano vrednost na zaposlenega s sedanjih 42.000 evrov povečati na 60.000 evrov in delavcem zagotoviti 25.000 evrov povprečne letne bruto plače.

"Prehajamo iz komercializacije mišic v komercializacijo možganov in to je edina prava pot do višje dodane vrednosti," pravi minister Zdravko Počivalšek.

Prepričan je, da je ključno prav vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije: "Prehajamo iz komercializacije mišic v komercializacijo možganov in to je edina prava pot do višje dodane vrednosti." Dodal je, da ni napredka, če na isti vlak ne uspemo spraviti lokalne skupnosti, gospodarstva in države.

Mitja Sagaj

Komuniciranje in PR Start:up Slovenija

Vse objave avtorja