Osrednji promocijski dogodek produktov Slovenskega podjetniškega sklada, Forum 100 % Start:up, je za nami. Veliko dvorano Tehnološkega parka Ljubljana je letos zamenjala platforma Zoom, na kateri se je zbralo več kot 100 udeležencev, ki so v živo spremljali dogodek. Cilji Sklada ostajajo enaki, podpora v razvojne projekte inovativnih, tehnološko usmerjenih startup podjetij se bo po besedah direktorice Sklada Maje Tomanič Vidovič še povečala. Novosti letošnjih razpisov: prijave potekajo v celoti preko spletnega prijavnega sistema, v predselekcijo le do 14. ure, število znakov na posameznih poljih je omejeno.

Kot že vrsto let zapored bo tudi letos Sklad finančno in vsebinsko podprl mlada inovativna startup podjetja. Novo sezono podpore je v začetku februarja otvoril z razpisom P2, ki podjetjem v začetni fazi s 54.000 evri nepovratnih sredstev pomaga pri razvoju produkta ali storitve in pripravi na komercializacijo. Teden kasneje sta mu pridružila še podpori v obliki semenskega kapitala – SK75 in SI-SK. Prva podjetjem v fazi hitre rasti in prodora na tuje trge ponuja 75.000 evrov konvertibilnega posojila, slednja pa so-investicijo z zasebnim investitorjem.

Svoje vire podjetjem Sklad nudi tudi v obliki tveganega kapitala znotraj mednarodnega projekta CEFoF. »Tukaj že lovimo projekte večjih vrednosti,« je povedala Maja Tomanič Vidovič in nadaljevala: »Morda smo mislili, da se bodo investicije v lastniško financiranje, tvegan semenski kapital ustavile. Ampak se niso. V Evropi je bilo v 2020 še več investicij kot leto poprej. To pa zato, ker je zdaj razvojni del najbolj pomemben. Vsi tisti, ki gledajo vizionarsko naprej, investirajo zdaj. Investirajo v digitalizacijo. Investirajo v razvoj zdravil, medicinske opreme, zdravstveno oskrbo, oskrbo ostarelih in vseh ranljivih skupin. Razvojni investitorji so to obdobje izkoristili in povečali investicije. Žal je v našem delu Evrope tovrstno investiranje nekoliko upadlo, zato si bomo mi letos še posebej prizadevali, da se to pospeši. Iščemo partnerje, tudi v tujini, da pridejo v Slovenijo in nas prepoznajo kot potencial za tovrstne investicije.«

Popotnica za uspeh na globalnem trgu

Direktor Tehnološkega parka v Ljubljani Jernej Pintar je podjetnikom dal popotnico za gradnjo močne globalne zgodbe v obliki treh nasvetov. »Bodite drzni«, je začel. Ljudje ne znamo sanjati dovolj velikih sanj in prevečkrat razmišljamo le o lokalnih priložnostih. Gradimo svoj mikro sistem, pozabljamo pa, da se po svetu skrivajo tako velike priložnosti in velik potencial za rast. Drug nasvet se je nanašal na miselnost, miselnost otroka: »Pomislite na situacijo, ko ste pred blagajno in vaš otrok želi čokolado. V 10 minutah je sposoben menjati vsaj 5 strategij, da vas bo prepričal in točno takšni morate biti tudi vi. Ja, bodite zaljubljeni v svojo idejo, kajti ta ljubezen vas bo peljala čez ovire. Vseeno pa ne bodite tako zaljubljeni, da ne boste mogli med procesom menjati strategije.«

Njegovo prepričanje, da smo Slovenci slabi v sodelovanju in ne znamo graditi win-win zgodb, je bilo povod za zadnji nasvet. »Če gledate katerokoli uspešno zgodbo, je v ozadju vedno močno sodelovanje. Zato, če ciljate na dolgoročno zgodbo, okrog sebe ustvarjajte ekosistem sodelovanja.«

Odprti razpisi in njihove novosti

Najbolj znan produkt Sklada, razpis P2, pomaga podjetjem iz praktično vseh področij. Od gradnje, logistike, prostočasnih aktivnosti, vse do farmacije. Vsako leto je podprtih 40 podjetij, po 20 iz vzhodne in zahodne kohezijske regije. Meja za pridobitev spodbude, ki je razdeljena na tri tranše v obdobju 2 let, se iz leta v leto spreminja. Manfred Lepej iz Sklada, ki je na dogodku predstavil razpis, je povedal, da je bila lani na vzhodu meja zelo visoka, saj je znašala 83 točk od 100 možnih.

Prvih 10.000 evrov bodo letošnji prejemniki na svoj račun prejeli že septembra.

Novost razpisa P2 je ta, da bo prijava v predselekcijo, ki omogoča pridobitev 35 točk, letos prvič potekala le do 14. ure. Rok za prijavo je 18. marec.

Pri predstavitvi aktualnih razpisov se je Manfredu v studiu Foruma 100 % Start:up pridružila še Nina Urbanič, ki je govorila o razpisih SK75 In SI-SK. Letos bistvenih novosti pri teh dveh ni, je pa drugače to, da bo prijava v celoti potekala preko centralnega prijavnega sistema prijave.startup.si, število znakov v prijavnici bo na posameznih poljih omejeno (enako bo veljalo za prijavnico v predselekcijo za P2). Nina je še opozorila, da se Sklad po podpisu pogodbe ne vmešava v poslovanje podjetja, konverzija posojila v lastniški delež podjetja nikoli ni enostranska odločitev Sklada.

S 1.3 milijoni evrov lahko Sklad v tem letu skozi razpis SI-SK podpre 5 podjetij. Pomembno pa je, da zasebni investitor investira v podjetje šele skupaj s Skladom. Torej ne pred prijavo na razpis. Vlogi je potrebno priložiti pismo o nameri.

PRIJAVA V PREDSELEKCIJO P2 IN SK75

Denarja je dovolj - pravo vprašanje je, kako se bo porabil

Poleg razpisov Sklada igrajo pomembno vlogo na področju financiranja startup podjetij v zagonski fazi tudi semenski poslovni angeli in pospeševalniki. Priložnosti in premike na investitorski sceni smo na Forumu 100 % Start:up spoznali s pomočjo predstavnice Poslovnih angelov Slovenije Nine Dremelj in Gregorja Rebolja iz Sklada Silicijevih vrtičkov. Pospeševalniški in mentorski vidik pa je predstavil Grega Potokar iz ABC Pospeševalnika.

Nina stanje semenskega kapitala v slovenskem prostoru ocenjuje kot dobro: “Na voljo je dovolj denarja. Vprašanje pa je, kako ga porabiti oziroma ali imamo dovolj dobre zgodbe, v katere lahko investiramo. Največji izziv je brez dvoma povezati pravega angelskega investitorja s pravim portfeljskim podjetjem. Po naših izkušnjah je pomembno, da v prvi vrsti investitorje naučimo, kaj sploh je startup, na drugi strani pa startupu vlijemo stabilnost. Velikokrat povežemo dobre zgodbe, pa ne pride do investicije, kerje  startup ni sposoben sprejeti.«

Grega Potokar je ob tem pristavil: »Vedeti je potrebno, kaj ti investicija kot startupu lahko prinese. Denar ni vse, sploh pa noben investitor ne bo dal denarja brez konkretnega načrta, kako se bo ta denar porabil za naslednji korak.”

Dobrim zgodbam v Silicijevih vrtičkih ni videti konca. Njihova zadnja uspešna zgodba Bird Buddy je le vrh ledene gore, kjer je skrivajo tudi podjetja Flaviar, Eurosender, Cleanshelf, Blub Blub in številna druga. Svojo vlogo Gregor razume kot podporo v obliki znanja, povezav in krepitve samozavesti. Po drugi strani se dojema kot nekdo, ki izziva podjetnike in dviguje njihovo lestvico zmožnosti z besedami: »Super. Ampak, bi lahko bilo še več?«

Tako kot Nina sta tudi Gregor in Grega mentorja in člana komisij predselecijskih postopkov za razpise Sklada. Sogovorniki so se strinjali, da se mora mentor najprej odločiti, da bo mentor. Da bo aktiven in spremljal startup, mu pomagal v težkih situacijah, delil izkušnje, ki jih je sam doživel in celotni ekipi na voljo tudi na malo bolj oseben način.

»Predvsem je ključno, da si jim na voljo in jim omogočiš, kot je rekel Gregor, da si spihajo dušo. Fokus naj bo na končnem cilju. Pomagati je treba, da startup ne odplava. Mentor tako postane del ekipe, ki ni del ekipe, je pa pomemben člen,« je povedala Nina. Gregor pa ob tem dodal, da se morajo investitorji tudi primerno obnašati do svojih startup partnerjev. Preveč kontrole lahko ubije potencial startupa. Obstajajo neka pravila, kako se nekaj dela in če mentorju ta pravila niso jasna takoj na začetku, lahko svojim mentorirancem onemogoči prihodnje investicije.

Leto 2020 je bilo nepredvidljivo. Tudi v pozitivnem smislu.

Za veliko podjetnikov je bilo leto 2020 izjemno težko. Nepredvidljivost je prežemala prav vsa področja. A za nekatera podjetja je bilo to leto posebnih dosežkov. Bird Buddy, MojMojster in Bevo so zaprtje med štiri stene izkoristili za fokusirano delo in posledično dosegli prebojne mejnike. Tjaša Sobočan iz CEED Slovenija je v zanimivem panelu gostila ustanovitelje omenjenih podjetij in jih povprašala po njihovih strategijah.

Žiga Vrtačič iz Bird Buddy-ja, ki mu je uspel preboj v najuspešnejši slovenski Kickstarter projekt z 4,2 milijona zbranih sredstev, še danes včasih ne ve, ali le sanja: »Še vedno se kdaj uščipnem in vprašam, ali se mi sanja. Od daleč zgleda noro. Dejstvo pa je, da med samim procesom nismo biti tako šokirani, ker smo zelo šolsko validirali svojo idejo in skozi sprejemali majhna tveganja. Veliko smo testirali že pred Kickstarterjem. Dobro smo raziskali odzive trge na različno predstavljen izdelek in imeli ob tem veliko bench markov. Naši rezultati so bili vseskozi nadpovprečni. Vsi vektorji so kazali v noro zgodbo. To nam je dajalo samozavest in smisel, da je to lahko velika zgodba. Do zadnjega je bilo kljub temu veliko strahov, ker vsega mogli vsega preveriti. A po 24 urah po lansiranju kampanje smo videli, da testi držijo.«

Martin, soustanovitelj DaiBau, ki je pred kratkim zaprl več milijonsko investicijo z globalno korporacijo Henkel, je povedal, da so bili vedno zdržani do tveganega kapitala. A v zadnjem primeru jih je prevzela tenzija. Martin pravi, da je bilo kot na dobrem zmenku, ko se sprašuješ, zakaj gre tako dobro. Hitro so spoznali, da so kompatibilni in videli dodano vrednost infrastrukture Henkla, s katero lahko svojo lokalno zgodbo pretvorijo v globalno.

Tilen Travnik je s podjetjem Bevo, sprejeto v najelitnejši pospeševalnik Y Combinator, najprej sodeloval kot mentor, kasneje pa ga je zgodba in energija ustanoviteljev tako pritegnila, da se je na polno pridružil ekipi: »Imel sem prednost, da sem v zadnjih 12 letih spoznal starupe v takih in drugačnih situacijah, da sem vedel, katere lastnosti potrebujemo za preživetje. Z optimizmom me je navdihuje kombinacija naših osebnosti, kjer sem jaz tisti, ki je s seboj prinesel najmanj ega in bil pripravljen pomagati najprej kot mentor, potem pa se je razvila dobra dinamika, kjer si ne odpuščamo šlamparij, po drugi strani pa dopuščamo napake.«

Ob misli na ključne faktorje za njihov uspeh so se v en glas strinjali, da je na vrhu seznama zagotovo vztrajnost, tesno pa ji sledijo še skromnost (deljenje minimalca na 2 ali 3 dele), pristnost, želja po rasti in izpopolnjevanju. “Veliko zgodb umre, še preden pridejo do kapitala. Nas od njih loči le to, da nikoli nismo obupali, prav tako pa nismo nikoli poslušali ostalih. V zgodbi je treba biti s srcem,” je povedal Martin.

Celotni pogovor smo zajeli v spodnjem videu.

Vse razpise, razpisno dokumentacijo in vzorce pogodbe najdete na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada. Za vsa vprašanja glede predselekcije pa se lahko obrnete na info@startup.si.

###

Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.