O manj poznanih virih financiranja, kot so komercialni zapisi in obveznice smo se pogovarjali z Luko Gubom, izvršnim direktorjem borznoposredniške družbe Equito. Luka je eden najbolj izkušenih strokovnjakov pri nas na področju trgovanja, investiranja, obvladovanja investicijskih tveganj ter zbiranja kapitala. Equito d.o.o. pa je mlada specializirana borznoposredniška družba, ki deluje kot tesni partner hitro rastočih in zrelih podjetij na področju poslovnih financ in virov financiranja.

 

Ko govorimo o borznoposredniški družbi najprej pomislimo na trgovanje z delnicami. Kako pa lahko borznoposredniška družba pomaga podjetjem?

 

Borznoposredniške družbe in investicijske banke imajo na tujih trgih ključno vlogo pri podpiranju podjetij v različnih fazah njihovega razvoja, predvsem pri izdaji finančnih instrumentov, kot so komercialni zapisi, obveznice, pa seveda tudi delnice. Takšno vlogo si prizadevamo imeti mi na slovenskem trgu. Glede na to, da gre za manj poznane vire financiranja, sploh med start-up in scale-up podjetji, bi namenil stavek ali dva vsakemu od teh vrednostnih papirjev:

 

Komercialni zapisi so kratkoročni dolžniški instrumenti, ki jih podjetja izdajajo za financiranje svojih kratkoročnih potreb po kapitalu. Borznoposredniška družba lahko podjetjem pomaga pri strukturiranju teh instrumentov, določanju cen in pri iskanju investitorjev. To je še posebej koristno za podjetja, ki potrebujejo hitro likvidnost.

 

Podjetniške obveznice: Obveznice in komercialni zapisi so zelo podoben instrument, s to razliko, da so obveznice dolgoročni instrument. Pri izdaji obveznic borznoposredniška družba pomaga podjetjem pri določanju pogojev izdaje, vključno z obrestno mero, ročnostjo in drugimi ključnimi značilnostmi. Prav tako pomaga pri trženju obveznic vlagateljem, kar je ključnega pomena za uspešno izdajo. Oba instrumenta pa sta najpogosteje alternativa ali dopolnitev bančnemu financiranju.

 

Preberite podrobno o postopku izdaje obveznice

 

Prva kotacija podjetja na borzi: V primeru prve izdaje delnic (IPO) ali dodatne izdaje delnic, borznoposredniška družba deluje kot posrednik med podjetjem in vlagatelji. Pomaga pri ocenjevanju vrednosti podjetja, pripravi prospekta, promociji izdaje med potencialnimi vlagatelji in zagotavljanju, da je postopek izveden v skladu z regulativnimi zahtevami. Žal pa v zadnjih letih v Sloveniji praktično nismo imeli IPO-jev, kar pa upamo, da se bo v prihodnosti spremenilo.

 

V vseh teh primerih pa borznoposredniška družba ne le olajša dostop do kapitala za podjetja, ampak tudi zagotavlja, da je proces izveden na način, ki je optimalen tako za podjetja kot potencialne vlagatelje. To zahteva podrobno razumevanje tržnih razmer, regulativnega okolja in potreb specifičnega podjetja. Ključna pri tem je tudi MiFID II licenca.

 

Luka Gubo

Velja omeniti tudi to, da je že pred časom Ljubljanska borza v duhu razvoja slovenskega kapitalskega trga vzpostavila segment trgovanja SI-ENTER, ki predstavlja inovativen in prilagodljiv večstranski sistem trgovanja (MTF). SI-ENTER ni definiran kot organiziran trg po Zakonu o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), kar pomeni, da družbe, ki kotirajo na tem segmentu, niso kategorizirane kot javne družbe. To odpira vrata za večjo raznolikost in prilagodljivost v finančnih instrumentih, ki so na voljo vlagateljem, in hkrati zagotavlja platformo za podjetja, ki iščejo alternativne načine za zbiranje kapitala.

 

Ko podjetje razmišlja o izdaji vrednostnega papirja, na kaj mora biti pozorno? Kateri faktorji vplivajo na to kdaj in pod kakšnimi pogoji izdati vrednostni papir?

 

Izdaja vrednostnih papirjev sicer ni pretirano kompleksna, mora pa biti podjetje vseeno dovolj zrelo in zanimivo za investitorje, postopek za seboj potegne tudi več stroškov. Odločitev o izdaji vrednostnih papirjev je odvisna od več dejavnikov, kot so npr.:

• Velikost in zrelost podjetja: Medtem ko ni nujno, da je podjetje veliko, mora biti dovolj zrelo, da lahko privabi vlagatelje. To običajno pomeni, da ima podjetje jasno poslovno strategijo, stabilen prihodkovni model in potencial za rast. Govorimo o tem, da ima podjetje vsaj nekaj milijonov prihodkov, je finančno stabilno, prav tako ima potencial razvoja in rasti. Start-up podjetja torej niso primerna za tovrstne mehanizme, marsikateri scale-up pa doseže vse potrebne kriterije.
• Finančna in operativna stabilnost: Če se navežemo na prejšnjo točko, podjetje mora biti finančno in operativno stabilno, da lahko privabi vlagatelje. To vključuje zdravo bilanco stanja, stabilne in perspektivne prihodkovne tokove in učinkovito upravljanje. Zelo pomembna je tudi kakovost managementa.
• Razlog za izdajo – namen financiranja: Podjetja izdajajo vrednostne papirje iz različnih razlogov, vključno z željo po financiranju rasti, razvoja novih izdelkov ali storitev, širitve na nove trge, refinanciranja obstoječih dolgov ali za izvedbo strateških prevzemov. Namen zbiranja kapitala mora biti jasen in logičen. Podjetja pa lahko z vrednostnimi papirji zberejo tudi več milijonov.
• Pripravljenost na javno izpostavljenost: Z izdajo vrednostnih papirjev, še posebej v primeru javne ponudbe delnic (IPO), postane podjetje javno izpostavljeno. To zahteva visoko stopnjo transparentnosti in odgovornosti do vlagateljev. IPO potegne za seboj kar nekaj postopkov, več o tem kdaj drugič.

 

Kot pomemben faktor velja izpostaviti tudi tržne razmere. Tržne razmere so ključne pri pogojih izdaje, pa tudi sentimenta vlagateljev. Ugodne tržne razmere lahko povečajo možnosti za uspešno izdajo in boljše pogoje financiranja.

 

Primeri inovativnih tehnoloških podjetij, ki so izdali vrednostne papirje so EKWB, CVS Mobile, Datalab in mnoga druga.

 

Kdo pa investira v tovrstne vrednotne papirje, kot so podjetniške obveznice?

 

Najpogostejši investitorji v tovrstne vrednostne papirje so institucionalni vlagatelji, pa tudi premožni zasebni investitorji. Med institucionalne vlagatelje spadajo organizacije, kot so pokojninski skladi, zavarovalnice, investicijski skladi, hedge skladi ipd. Imajo običajno na voljo večje zneske kapitala in zelo natančno določeno investicijsko politiko, so tudi dobro regulirani.

 

Na drugi stran so mali vlagatelji, pogosto so to premožni posamezniki, od poslovnih angelov, družinskih pisarn in drugih, pa tudi podjetja, ki imajo presežke na računih, alternativni skladi in druge finančne institucije. Sodelujemo z mnogimi različnimi vlagatelji doma in po svetu. Naša pomembna vloga je, da poznamo njihov profil in jim ponudimo primerne naložbe.

 

Equito se od drugih podjetij v finančnem svetu razlikuje predvsem po MiFID II licenci in lastni investicijski platformi za investiranje in zbiranje kapitala. Zakaj je to pomembno?

 

Smo edino podjetje v Sloveniji, ki je razvilo lastno tovrstno digitalno investicijsko platformo za primarni trg, kjer se izdajajo vrednostni papirji. Naša platforma je zasnovana tako, da je uporabnikom izjemno prijazna, kar omogoča tako individualnim, kot institucionalnim vlagateljem enostaven in učinkovit način investiranja.

Glavni cilj platforme je zagotoviti nemoten potek celotne investicijske poti – od prve registracije na platformi pa vse do končnega nakazila sredstev in investicije v izbrano ponudbo vrednostnih papirjev.

Na drugi strani prejemnikom investicije služi kot digitalizirana podpora zbiranja kapitala, pa tudi kot marketinško orodje. Po konceptu je naša platforma zelo podobna svetovno poznanim platformam za množično financiranje, da si lažje predstavljamo zakaj gre. Z vidika trenda digitalizacije pa je zelo pomembno orodje pri našem delu.

MiFID II pa je osrednji regulativni okvir EU, ki ureja finančne trge in storitve, pri nas je implementiran v Zakonu o finančnih instrumentih (ZTFI-1). To, da imamo MiFID II licenco pomeni, da lahko izvajamo določene investicijske storitve, prav tako pa izpolnjujemo stroge zahteve EU glede transparentnosti in integritete. S tem dosegamo vso predpisano regulativo, prav tako bistveno večjo stopnjo varnosti za investitorje in podjetja, ki zbirajo kapital.

 

Kako pa je glede množičnega financiranja, ki ga tudi omogoča vaša platforma? Kako je z množičnim financiranjem pri nas?

 

Množično financiranje, podobno kot izdaja vrednostnih papirjev, je pri nas prisotno vendar še vedno v premajhnem obsegu. Čeprav se vsako leto najde kakšen odmeven in dober projekt. Tvegani kapital se je v preteklih letih pri nas dobro razvil, na ostalih alternativnih instrumentih nas čaka še kar nekaj dela.

Z naše strani podjetjem ponujamo izvedbo množičnega financiranja na ključ, kar pomeni, da se podjetje osredotoči na svoje poslovanje, mi pa poskrbimo za vse vidike zbiranja kapitala na ta način, od strukture investicije, do marketinga. Mora biti pa podjejte dovolj zrelo, jasno mora biti tudi kateri krog investitorjev se bo nagovarjalo ipd. Za splošno nagovarjanje javnosti za vlaganje, kot to počnejo druge platforme, je strošek marketinga postal pogosto enostavno prevelik.

 

Naše stranke največkrat zberejo kapital preko množičnega financiranja kar od svojih kupcev, dobaviteljev, poslovnih skupnosti ali drugih najbolj ustreznih investitorjev, ki se jih lahko naslavlja bolj targetirano. Mi pa jim pomagamo izpeljati celotni postopek. Pomagamo pa pripravljati podjetja tudi na investicije tveganega kapitala – pripravimo dokumentacijo in jih povežemo z najbolj primernimi investitorji, če je to boljša alternativa. Pomembno je, da se vedno naslavlja pravi krog investitorjem, z ustreznim instrumentom in pristopom.

 

Luka Gubo

Mogoče še za konec – kakšno je stanje kapitalskega trga pri nas in kako ga lahko bolje razvijemo?

 

Slovenki kapitalski trg ima kar nekaj večjih izzivov, predvsem zaradi svoje majhnosti v primerjavi z večjimi evropskimi trgi. Kljub temu pa obstaja velik potencial za rast in razvoj. Pomembno je, da se osredotočimo na izboljšanje finančne pismenosti in ozaveščenosti o možnostih, ki jih ponuja trg, tako med vlagatelji kot podjetji. Prav tako je ključnega pomena nadaljnji razvoj učinkovitega regulativnega okvira (predvsem narediti okolje bolj prijazno vlagateljem), ki bo spodbujal rast trga in zagotavljal ustrezno zaščito vlagateljev.

 

Ključno je tudi privabiti nove domače in tuje vlagatelje, kar bo povečalo dogajanje na trgu, prav tako pa izboljšalo likvidnost in raznolikost. S pravim pristopom, izboljšanjem zakonodaje in zavezanosti vseh nas k razvoju, verjamem, da lahko slovenski kapitalski trg doseže pomembno rast in postane bolj privlačen tako za domače kot tuje vlagatelje, inovativnim slovenskim podjetjem pa pomaga do novih prebojev.