Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec z ekipo je na pobudo Mateja Rusa, direktorja Tovarne podjemov, podjetniškega inkubatorja Univerze v Mariboru, v Mariboru obiskala tri zagonska podjetja (dva startupa in en scaleup) in se srečala s predstavniki gospodarstva, Univerze v Mariboru (UM) in Mestne občine Maribor. Beseda je tekla predvsem o prenosu znanja, pa tudi o omejitvah in priložnostih vzhodne kohezijske regije, skupni imenovalec srečanja pa je bilo povezovanje, ki bo ključno pri naslavljanju izzivov prihodnosti.
Ministrica Aleksandra Pivec je bila jasna, da si v svojem mandatu prizadeva za izjemno razvojno usmerjeno delovanje: "Prepričana sem, da slovensko kmetijstvo potrebuje nov razvojni zagon. Potrebuje mlade ljudi, generacijsko prenovo, več usmeritve v nove sodobne tehnologije in sledenje trendom, saj smo v preteklosti malo zaspali, zato si želim čim več tovrstnega povezovanja, sodelovanja z različnimi institucijami." Dodala je, da je prihodnost slovenskega kmetijstva izrazito usmerjena v digitalizacijo, tehnološko prenovo, inovacije in da bo pri tem ključna pomoč vseh strokovnjakov s posameznih področij, v zameno za to pa je ponudila podporo in sodelovanje.
Univerza v Mariboru ponuja rešitev za razvojno-raziskovalni primanjkljaj
Izr. prof. dr. Urban Bren, prorektor za prenos znanja UM, je izpostavil predvsem razvojne izzive in težave vzhodne kohezijske regije in ponudil rešitev, s katero želi UM nasloviti ta razvojno-raziskovalni primanjkljaj, zaradi česar se razlika v razvitosti zahodne in vzhodne kohezije žal ne zmanjšuje, ampak se povečuje. "Vzhodna kohezijska regija postaja cokla v razvoju celotne Slovenije in to ne more biti dopustno stanje. To je stanje, ki nas vse vleče navzdol," je bil jasen prorektor in dodal: "Če bomo uspeli postaviti prave, uspešne zgodbe, temelječe na znanju in visoki dodani vrednosti, bo to pomagalo tudi k razvoju zahodne kohezije in k še močnejši Sloveniji kot celoti."
Rešitev, s katero UM naslavlja ta razvojno-raziskovalni primanjkljaj, je inovacijska ter infrastrukturna platforma Inovum, Bren pa na vprašanje, zakaj lahko prav UM ponudi rešitev pri prenosu znanja med akademsko sfero in gospodarstvom, ki v Sloveniji šepa tudi po oceni Evropske unije, odgovarja: "Univerza v Mariboru je že zdaj razpršena po vzhodni kohezijski regiji; imamo fakulteto za logistiko v Celju, fakulteto za energetiko v Krškem in Velenju, fakulteto za turizem v Brežicah, imamo Rakičan v Prekmurju in določene posesti na Koroškem, želimo si postaviti koncept 'one stop shopa'."
Toni Balažič: Začeti moramo povezovati znanje
Da je povezovanje ključno za uspeh na tej poti, je poudaril tudi Toni Balažič, glavni izvršni direktor Panvite, ki je izpostavil predvsem zelo spreminjajočo se industrijo pridelave hrane na globalni ravni. “Industrija pridelave hrane v svetu se zelo spreminja, in to predvsem iz dveh razlogov. Dosegljivost hrane postaja problem, drugi dejavnik pa je novo znanje, predvsem s področja sintetične biologije, ki omogoča pridelavo hrane na nov način, kjer zemlja postaja vedno manj pomemben dejavnik," je orisal situacijo in poudaril, da bo hitrost razvoja v prihodnje precej večja kot je bila v preteklosti: "Tako v podjetju kot posamezniki, ki se povezujemo, vidimo v tem podjetniško priložnost. Zato moramo hitro vzpostaviti platformo, kjer bomo začeli povezovati znanje. Kajti znanja na tem področju ni malo; znanje je na fakultetah, v podjetjih, startupih ... In zakaj ga ne bi začeli povezovati ter ustvarjati podjetniške zgodbe?"
V Mariboru bo tudi pražarna kakava
Kako v Mariboru ustvarjajo podjetniške zgodbe, so ministrici in ekipi na obisku predstavile tri zagnane ekipe dveh startupov in enega scaleupa. Ekipa Kokice, ki je na trgu že uspešna s svojo Pokico, na zraku počeno kokico, je v svojih novih proizvodnih prostorih navdušila z obstoječimi produkti, direktor Uroš Požgan pa je že razkril tudi načrte za prihodnost, ko bodo začeli iz luščin kokic, ki so bile doslej odpadek, izdelovati proteinske ploščice, že prihodnji mesec pa tudi sladoled. "S sladoledom želimo slediti prehrambenim trendom, razvijati izdelke po najboljših močeh in vedno iščemo najboljše nasvete in prakso," je dejal Uroš Požgan.
Marko Borko, direktor podjetja Borgla je po že dveh izjemno uspešnih kampanjah na Kickstarterju in uspešnem nastopu na trgu s svojimi izdelki za pripravo fermenitrane hrane pod blagovno znamko Kefirko povedal: "Razvijamo različne produkte za pripravo fermentirane hrane, od kefirja in sira do vložene zelenjave in ozaveščamo uporabnike, kaj so probiotične substance v fermentirani hrani." Ministrici in ekipi je predstavil tudi milo iz kefirja, napovedal pa tudi lastno ponudbo kultur za pripravo mlečnega in vodnega kefirja doma.
Delegacijo z ministrstva je še posebej navdušilo gradbišče na limbuškem nabrežju reke Drave, ob prostorih čokoladne manufakture Teta Frida, kjer podjetje Quadro (zdaj ima že več kot 70 zaposlenih in se uvršča med scaleupe) gradi poldrugi milijon evrov vredno Čokoladno vas. Ustanovitelj in direktor Uroš Mlakar je napovedal podvojitev sedanjega obsega poslovanja v prihodnjih treh letih, hkrati pa tudi vzpostavitev lastne plantaže kakava v afriški Liberiji in posledično odprtje pražarne kakavovih zrn v Limbušu, pri čemer računajo tudi na razpis ministrstva za kmetijstvo.
PODIM prva naslednja priložnost za intenzivno povezovanje
Z izplenom obiska v Mariboru je bil zadovoljen tudi pobudnik Matej Rus, ki z ekipo Tovarne podjemov stavi na povezovanje zagonskh in uveljavljenih podjetij, tudi zato bo to osrednje poslanstvo letošnje konference PODIM, ki jo skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter s Slovenskim podjetniškim skladom pripravljajo 21. in 22. maja v Hotelu Habakuk.
"Na PODIM-u letos pozornost posvečamo tudi kmetijstvu in pridelavi hrane, zato bomo predstavnikom uveljavljenih podjetij in startupov ponudili PODIM Genesis, odlično delavnico, kjer bodo lahko razvijali prebojne ideje za disrupcijo teh industrij," je dejal Matej Rus.
Ministrica Aleksandra Pivec je bila jasna, da si v svojem mandatu prizadeva za izjemno razvojno usmerjeno delovanje: "Prepričana sem, da slovensko kmetijstvo potrebuje nov razvojni zagon. Potrebuje mlade ljudi, generacijsko prenovo, več usmeritve v nove sodobne tehnologije in sledenje trendom, saj smo v preteklosti malo zaspali, zato si želim čim več tovrstnega povezovanja, sodelovanja z različnimi institucijami." Dodala je, da je prihodnost slovenskega kmetijstva izrazito usmerjena v digitalizacijo, tehnološko prenovo, inovacije in da bo pri tem ključna pomoč vseh strokovnjakov s posameznih področij, v zameno za to pa je ponudila podporo in sodelovanje.
Univerza v Mariboru ponuja rešitev za razvojno-raziskovalni primanjkljaj
Izr. prof. dr. Urban Bren, prorektor za prenos znanja UM, je izpostavil predvsem razvojne izzive in težave vzhodne kohezijske regije in ponudil rešitev, s katero želi UM nasloviti ta razvojno-raziskovalni primanjkljaj, zaradi česar se razlika v razvitosti zahodne in vzhodne kohezije žal ne zmanjšuje, ampak se povečuje. "Vzhodna kohezijska regija postaja cokla v razvoju celotne Slovenije in to ne more biti dopustno stanje. To je stanje, ki nas vse vleče navzdol," je bil jasen prorektor in dodal: "Če bomo uspeli postaviti prave, uspešne zgodbe, temelječe na znanju in visoki dodani vrednosti, bo to pomagalo tudi k razvoju zahodne kohezije in k še močnejši Sloveniji kot celoti."
Rešitev, s katero UM naslavlja ta razvojno-raziskovalni primanjkljaj, je inovacijska ter infrastrukturna platforma Inovum, Bren pa na vprašanje, zakaj lahko prav UM ponudi rešitev pri prenosu znanja med akademsko sfero in gospodarstvom, ki v Sloveniji šepa tudi po oceni Evropske unije, odgovarja: "Univerza v Mariboru je že zdaj razpršena po vzhodni kohezijski regiji; imamo fakulteto za logistiko v Celju, fakulteto za energetiko v Krškem in Velenju, fakulteto za turizem v Brežicah, imamo Rakičan v Prekmurju in določene posesti na Koroškem, želimo si postaviti koncept 'one stop shopa'."
Toni Balažič: Začeti moramo povezovati znanje
Da je povezovanje ključno za uspeh na tej poti, je poudaril tudi Toni Balažič, glavni izvršni direktor Panvite, ki je izpostavil predvsem zelo spreminjajočo se industrijo pridelave hrane na globalni ravni. “Industrija pridelave hrane v svetu se zelo spreminja, in to predvsem iz dveh razlogov. Dosegljivost hrane postaja problem, drugi dejavnik pa je novo znanje, predvsem s področja sintetične biologije, ki omogoča pridelavo hrane na nov način, kjer zemlja postaja vedno manj pomemben dejavnik," je orisal situacijo in poudaril, da bo hitrost razvoja v prihodnje precej večja kot je bila v preteklosti: "Tako v podjetju kot posamezniki, ki se povezujemo, vidimo v tem podjetniško priložnost. Zato moramo hitro vzpostaviti platformo, kjer bomo začeli povezovati znanje. Kajti znanja na tem področju ni malo; znanje je na fakultetah, v podjetjih, startupih ... In zakaj ga ne bi začeli povezovati ter ustvarjati podjetniške zgodbe?"
V Mariboru bo tudi pražarna kakava
Kako v Mariboru ustvarjajo podjetniške zgodbe, so ministrici in ekipi na obisku predstavile tri zagnane ekipe dveh startupov in enega scaleupa. Ekipa Kokice, ki je na trgu že uspešna s svojo Pokico, na zraku počeno kokico, je v svojih novih proizvodnih prostorih navdušila z obstoječimi produkti, direktor Uroš Požgan pa je že razkril tudi načrte za prihodnost, ko bodo začeli iz luščin kokic, ki so bile doslej odpadek, izdelovati proteinske ploščice, že prihodnji mesec pa tudi sladoled. "S sladoledom želimo slediti prehrambenim trendom, razvijati izdelke po najboljših močeh in vedno iščemo najboljše nasvete in prakso," je dejal Uroš Požgan.
Marko Borko, direktor podjetja Borgla je po že dveh izjemno uspešnih kampanjah na Kickstarterju in uspešnem nastopu na trgu s svojimi izdelki za pripravo fermenitrane hrane pod blagovno znamko Kefirko povedal: "Razvijamo različne produkte za pripravo fermentirane hrane, od kefirja in sira do vložene zelenjave in ozaveščamo uporabnike, kaj so probiotične substance v fermentirani hrani." Ministrici in ekipi je predstavil tudi milo iz kefirja, napovedal pa tudi lastno ponudbo kultur za pripravo mlečnega in vodnega kefirja doma.
Delegacijo z ministrstva je še posebej navdušilo gradbišče na limbuškem nabrežju reke Drave, ob prostorih čokoladne manufakture Teta Frida, kjer podjetje Quadro (zdaj ima že več kot 70 zaposlenih in se uvršča med scaleupe) gradi poldrugi milijon evrov vredno Čokoladno vas. Ustanovitelj in direktor Uroš Mlakar je napovedal podvojitev sedanjega obsega poslovanja v prihodnjih treh letih, hkrati pa tudi vzpostavitev lastne plantaže kakava v afriški Liberiji in posledično odprtje pražarne kakavovih zrn v Limbušu, pri čemer računajo tudi na razpis ministrstva za kmetijstvo.
PODIM prva naslednja priložnost za intenzivno povezovanje
Z izplenom obiska v Mariboru je bil zadovoljen tudi pobudnik Matej Rus, ki z ekipo Tovarne podjemov stavi na povezovanje zagonskh in uveljavljenih podjetij, tudi zato bo to osrednje poslanstvo letošnje konference PODIM, ki jo skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter s Slovenskim podjetniškim skladom pripravljajo 21. in 22. maja v Hotelu Habakuk.
"Na PODIM-u letos pozornost posvečamo tudi kmetijstvu in pridelavi hrane, zato bomo predstavnikom uveljavljenih podjetij in startupov ponudili PODIM Genesis, odlično delavnico, kjer bodo lahko razvijali prebojne ideje za disrupcijo teh industrij," je dejal Matej Rus.
