Zakaj najpogosteje propadajo start-upi in kako se temu izogniti? Zakaj bi morala biti hitra globalna rast ključni cilj, ki sta ga do zdaj uspela doseči le dva slovenska slavoroga? Kako naj start-upi sodelujejo z velikimi podjetji in kje se zanje skriva vse več kapitala? To in še več smo prejšnji teden razkrili na Forumu 100% start-up, kjer smo z več kot 130 udleženci že tradicionalno napolnil veliko predavalnico Tehnološkega parka Ljubljana in napovedali novi krog tekmovanja Start:up Slovenija s P2 ter financiranja s produkti SK75 in SK200 Slovenskega podjetniškega sklada. Pa ne pozabite, roki za prijave v pred-selekcijske postopke so 5. april (za tekmovanje s P2) ter 12. april (za SK75 in SK200)! 
 
Po uvodnih nagovorih gostitelja in sonosilca Iniciative Start:up Slovenija, mag. Iztoka Lesjaka iz Tehnološkega parka Ljubljana, in dr. Sabine Koleša, direktorice Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo na MGRT, so mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) in njeni sodelavci predstavili vse programe, ki bodo start-upom na voljo v letu 2016.
 

Letos na voljo nekaj manj kot 5 mio EUR

Tudi letos so produkti P2, SK75 in SK200 prilagojeni posameznim razvojnim fazam start-up podjetij, zanje pa bo na voljo nekaj manj kot 5 mio EUR. Razpisi bodo na spletni strani SPS in v uradnem listu objavljeni v aprilu, s tem, da se roki za prijavo v pred-selekcijske postopke hitro približujejo: za P2 že 5. aprila 2016, za SK75 in SK200 pa 12. aprila 2016.
 

 

10 usodnih pasti, ki prežijo na start-upe

Aleš Špetič, naš znani start-up mentor in prekaljeni podjetnik (Koto, ex CubeSensors), je zelo nazorno in podkrepljeno s številkami ter raziskavami opozoril na deset usodnih pasti, v katere se najpogosteje ujamejo start-upi v prvih letih poslovanja, in kolikšen odstotek podjetij zaradni njih dejansko propade:

• Trg ne potrebuje produkta (42 %)
• Podjetju zmanjka denarja (29 %)
• Napake pri sestavi ekipe (23 %)
• Boljši in hitrejši tekmeci (19 %)
• Nezmožnost ustvarjanja zadostnega dobička oz. marže (18 %)
• Slaba kakovost produkta (17 %)
• Napačen poslovni model (17 %)
• Neupoštevanje potreb, problemov oz. feedbacka kupcev (14 %)
• Slab marketing (14 %)
• Neustrezen čas vstopa na trg (13 %)

 

 

In 'top 10' rešitev za izogibanje usodnim pastem

Špetič je zbrani množici podjetnikov položil na srce še nekaj nasvetov, ki jih je izluščil iz svoje dolgoletne start-up in mentorske prakse, ti pa bodo v pomoč pri izogibanju na zgoraj naštete pasti:

• Start-upi so resen posel, ne vaš hobi. V hobi vlagate zato, da se dobro počutite, v podjetje pa zato, da ustvarite dobiček.
• Bodite pozorni pri sestavi ekipe. Pripravite ”predporočno pogodbo”, s katero se vnaprej dogovorite, kako se boste skregali oz. razšli.
• Že v štirih mesecih lahko ugotovite, ali bo posel uspel ali ne. Če ne gre, se usedite ob pivu in se razidite po omenjeni predporočni pogodbi.
• Produktu vedno nekaj manjka in to je bolezen vsakega inženirja. A dokončati ga morate, še preden vam zmanjka denarja.
• Dilema med pravilnimi in hitrimi odločitvami. Hitrost je ključna, zato raje sprejmite napačno odločitev kot nobeno.
• Preveč načrtovanja! Enostavno ne morete imeti vsega načrtovanega, en del negotovosti bo vedno ostal. Vedno pa planirajte, koliko denarja boste zapravili.
• Ne izgovarjajte se na ”mi smo pa specifični, to pri nas poteka malo drugače.” Ne izumljajte tople vode in upoštevajte izkušnje tistih, ki so enake napake že storil pred vami.
• Tudi najboljši produkt ne zmaga na trgu in se ne prodaja sam od sebe! Ne zanemarite pomena prodaje in dobrega marketinga!
• Delovna kultura: če delate 16 ur na dan eno leto, to biološko ni vzdržno. Delati je treba po zdravi pameti, ”gužva” lahko traja meseca ali dva, a na dolgi rok vodi v slabe rezultate.
• Pomembni so cilji in ne način, kako boste to izvedli. Zato tudi priljubljene metode dela, kot so lean, scrum ipd, niso pomembnejše od cilja, ki ga morate doseči.

 

Zakaj je uspelo Facebooku?

Dr. Aleš Pustovrh iz ABC pospeševalnika, ki je udeležencem predstavil prednosti vstopa v njihove pospeševalniške programe, je na primeru Facebooka jasno ponazoril, zakaj je uspešnost start-upa enaka hitrosti premikanja in količini učenja.
 

”Dokler Facebooka ni uporabljala ena milijarda ljudi, so bili fokusirani izključno na rast uporabnikov. Šele nato so začeli razmišljati, kako bodo ustvarjali prihodke,” je pomen pospešene rasti izpostavil Aleš Pustovrh.

 
Facebooku je uspelo tudi zato, ker so razumeli svoje slabosti in se obdali s strokovnjaki, ki so jim pri tem pomagali, sami pa so ostajali fokusirani na hitro rast. Imeli so tudi odličen marketing, ki so ga gradili na ekskluzivnosti in priporočilih.
 

Outfit7 in Lyst - edina slavoroga

”Takšno pospešeno rast je mogoče doseči v nekaj letih in v Sloveniji imamo dva primera – Outfit7 in Lyst, ki jima je to uspelo. To sta slovenska samoroga ali slavoroga, kot smo skušali najti ime zanje, naš cilj pa je, da svojim članom pomagamo do tovrstne eksponentne rasti,” je še povedal Pustovrh.
 

Velika podjetja iščejo diferenciatorje

»Zakaj veliko podjetje, kot je Mlekarna Celeia, sodeluje z majhnim start-upom?” je Žigo Dreva, soustanovitelja start-upa Prospeh, na začetku pogovora izzval Matej Golob, start-up mentor in uveljavljeni slovenski 'lean startup' svetovalec. ”Zato, ker so iskali način, kako se diferencirati od vseh ostalih velikih proizvajalcev in konkurence v mlečnopredelovalni industrji,” je pojasnil Drev, ki skupaj z ekipo skrbi za razvoj in prodajo spletne platforme za sledenje izvora živil Origin Trail, v kratkem pa tudi platforme Foodko.
 

”Diferenciatorji, s katerimi želijo prednost pred tekmeci pridobiti velika podjetja, danes temeljijo na IT oz. spletnih in mobilnih rešitvah. Postanite torej njihovi razvojni partnerji in si tako povečajte možnosti za uspeh, enako, kot je to storil Origin Trail oz. Prospeh za Mlekarno Celeia” je svoje nasvete za udeležence Foruma povzel Matej Golob (desno).

 

Tehnološki park Ljubljana je most med velikimi in malimi

V nadaljevanju programa je tudi Domen Bole iz Tehnološkega parka Ljubljana predstavil program povezovanja start-upov  z velikimi uveljavljenimi podjetji.
 

”Tehnološki park deluje kot most med velikimi in malimi. ”Velika podjetja na osnovi njihovih potreb povežemo s tehnologijami, ki so na voljo, predvsem v zdravstvu, zelenih tehnologijah in IoT,” je pojasnil Domen Bole.

 

Kam po kapital?

Forum 100% start-up smo zaključili s predstavitvijo vseh priložnosti za pridobitev investicije, kot so konferenca PODIM oz. PODIM Challenge, Pioneers Challenge in COINVEST, ki jih je predstavil Urban Lapajne, organizacijski vodja Iniciative Start:up Slovenija. Urban je predstavil tudi pred-selekcijske postopke za vse tri produkte SPS – P2, SK75 in SK200 ter udeležence povabil, naj vsa svoja vprašanja glede prijave in razpisnih ter pogodbenih pogojev pošljejo na FAQ@startup.si.

Program omogočajo

Organizator
 

Program sofinancirata
 

»P2 se financira iz sredstev EKP 2014 – 2020«