Ob zaključku Next Round konference, smo se o ključnih razvojnih usmeritvah evropskega in slovenskega startup in scaleup ekosistema pogovarjali z direktorico Slovenskega podjetniškega sklada, mag. Majo Tomanič Vidovič. Dodaten razlog za strateški pogovor je bil obisk EU komisarke Mariye Gabriel, ki je med drugim odgovorna za inovacije na evropskem nivoju. Čas pogovora prav tako sovpada s predsedovanjem Slovenije Evropskemu svetu, zato zanimivih tem za pogovor nikakor ni zmanjkalo. Povzetek pogovora preberite v spodnjem intervjuju, celoten pogovor pa v videu na povezavi. 

Skupni evropski cilj je ustvariti pogoje za še več »samorogov«

Prvi dan letošnja Next Round konference je namenjen reševanju izziva, kako ustvariti še več evropskih hitrorastočih tehnoloških podjetij oz. ti imenovanih »unicornov« ali prevedeno samorogov. Tudi zaradi predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu, je bila konferenca pravo mesto za to diskusijo, je povedala Tomaničeva. Cilj vseh članic je, da zagotovimo še več inovativnih podjetnikov, ki bodo uspeli globalno rasti in se tudi izven Evrope pokazati kot uspešna podjetja. 

Marko Rant iz Borze terjatev predstavlja podjetje in predloge za izboljšave ekosistema

Samorogi so podjetja, ki ustvarjajo boljšo družbo 

Pomembno je razumeti, da velika tehnološka podjetja niso samo podjetja, ki ustvarjajo veliko dobička, temveč so to predvsem podjetja, ki ustvarjajo boljšo družbo je povedala Tomaničeva. Šolstvo, zdravstvo, zdravstvena oskrba, skrb za okolje in ostala področja so tista, ki jih visokotehnološka podjetja s svojimi rešitvami spreminjajo na bolje. Zato je še kako pomembna, da takšna podjetja Evropa ima. 

Pozitiven odziv iz kabineta evropske komisarke že naslednji dan

Za namen pomembnega političnega dela konference je Sklad v sodelovanju z MGRT oblikoval tako imenovani semafor napredka, ki je na podlagi analize strateških dokumentov Evropske komisije namenjenim ukrepom razvoja startup ekosistema, analiziral stanje teh ukrepov v posameznih državah. Semafor je tako navdušil evropsko komisarko, da je že dan za konferenco iz njenega kabineta prišla pobuda, da bi Slovenija nadaljevala z razvojem tega koristnega orodja ter prevzela vodilno koordinacijsko vlogo za razvoj ekosistema na evropskem nivoju. Podrobna predstavitev semaforja se nahaja v reportaži iz Next Round konference in v spodnjem videu.

Evropska komisarka za inovacije spoznala slovenske scaleupe

Pomembnost startup in scaleup podjetij za Evropsko unijo je s svojo fizično prisotnostjo potrdila tudi evropska komisarka Mariya Gabriel, ki je celoten torek dopoldan preživela v družbi Slovenskega podjetniškega sklada, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter slovenskega, francoskega in portugalskega komisarja odgovornih za startupe in scaleupe. Pomemben del programa je bilo tudi srečanje s slovenskimi scelup podjetji, ki razvijajo deeptech rešitve. 

Evropska komisarka spoznava podjetje slovensko podjetje Elaphe 

Scaleup podjetja, ki razvijajo deeptech rešitve in jih v Evropi še vedno primanjkuje, so prav zato ena izmed prioritet je v svojem govoru dodala evropska komisarka.

Ne želimo biti slaba kopija Silicijeve doline ampak ponosen Evropski original

Direktorica Sklada se je v pogovoru z evropsko komisarko dotaknila tudi strategije izgradnje Evropskega ekosistema, ki ne temelji na poskusih repliciranja uspešnih ameriških ali kitajskih ekosistemov, temveč na unikatnih prednostih Evrope. Več v spodnji izjavi. 

Morali bomo tudi za korak več tvegati in spremeniti kulturo

Tomaničeva izpostavila tudi odnos do neuspeha ter pomanjkanje tveganja v vseh porah družbe. V mislih je imela tudi tveganje institucij, kot so pokojninski skladi in banke, ki v tujini z delom svojih naložb že vstopajo v sklade tveganega kapitala in preko njih investirajo v hitrorastoča podjetja, v Evropi pa to zaradi zadržanosti in strahu še ni običajno. Potrebno je spremeniti način mišljenja – z denarjem, ki ga takšni skladi investirajo v hitro rastoča podjetja, le ta z zaposlovanjem in plačevanjem davkom vračajo denar v pokojninske blagajne in tako skrbijo za zagotavljanje finančne prihodnosti upokojenega prebivalstva. Ne smemo pa pozabiti na spodbujanje uspešnih posameznikov, da del svojih presežnih sredstev investirajo v startupe še opozarja direktorica Sklada. 

Ekosistem dobro povezan

Direktorica Sklada vidi prednosti slovenskega ekosistema v dobri povezanosti ključnih akterjev in medsebojnemu sodelovanju. Prav tako imamo v Sloveniji res dobro in široko razvejanost različnih spodbud za mlada inovativna podjetja, tako preko Startup Plus Programa Slovenskega podjetniškega sklada, Agencije SPIRIT in raznih raziskovalnih institucij. Za zelo spodbudno je omenila še krepitev in povezovanje pobud na področju health techa. Omenila je tudi zmagovalno kombinacijo finančne in vsebinske podpore za različne faze rasti združene v Startup Plus programe, ki jih organizira Sklad. Tako ima zagonsko podjetje res na enem mestu na voljo ogromno podpore s katero si lahko poveča možnosti uspeha. 

Premalo tujih investitorjev glavna šibkost, ki jo bo potrebno odpraviti

Šibkost našega ekosistema direktorica Sklada vidi v pomanjkanju tujih investitorjev, za kar bo potrebno storiti več korakov in vložiti več napora kot do sedaj. Tujim investitorjem je potrebno zagotoviti tudi jim prijazno in ugodno poslovno okolje; kot so na primer davčne olajšave in trda zakonodaja. Na tem področju bo potrebno še več sodelovanja različnih ministrstev – Ministrstva za finance, Ministrstva za pravosodje in drugih. Izpostavila je tudi pomembnost uvedbe e-notarjata, ki bo olajšalo urejanje pogodbenih razmerij na daljavo. Evropski svetel primer, kako majhnost ni izgovor, je država Estonija, ki velja za vzornico glede urejenosti in privlačnosti ekosistema za tuje investitorje. Zakaj?

Nov 70 milijonski sklad je glavni cilj za 2022

Sklad bo enako intenzivno kot v preteklih 15 letih tudi v prihodnje nadaljeval z razvojem slovenskega ekosistema. Kot glavne strateške cilje za leto 2022 pa je direktorica Sklada izpostavila tri:

1. Ustanovitev novega, odprtega in fleksibilnega 70 milijonskega sklada skupaj z EIF, ki bo namenjen investicijam v hitro rastoča tehnološka podjetja v različnih razvojnih fazah. 
2. Krepitev vsebinske podpore na področju povezanosti z globalnimi inovacijskimi središči s programi, kot so startup in scaleup hiše.
3. Krepitev promocije investiranja in pomena tveganega kapitala, odnosa do tovrstnega financiranja ter krepitev zavesti o pomenu hitrorastočih deeptech podjetij, ki ga še vedno preveč zaznamuje skeptičnost in negativizem. 

4 milijone EUR denarja za startupe v 2021

V Startup Plus Progama Slovenskega podjetniškega sklada je v letu 2022 vključnih 147 podjetij, v katere je bilo preko različnih finančnih produktov (zagonska spodbuda P2, kovertibilno posojilo SK75 ter neposredna lastniška investicija SI-SK) do sedaj v 2021 namenjeno nekaj več kot 4 milijone EUR. Še bolj spodbuden je podatek, da so podjetja, v katera je vložil Sklad, do sedaj pridobila še 11 milijonov EUR investicij zasebnih vlagagteljev.  Poleg samega denarja, pa je vključenim podjetjem na voljo še bogata vsebinska podpora v obliki več kot 10 programov  različnih programov ter več kot 160 mentorjev (več o njih na povezavi).  

SPOZNAJTE VKLJUČENA PODJETJA

###

Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Urban Lapajne

Direktor programov

Vse objave avtorja