Glavni namen MVP (Minimum Viable Product) je, da ga čimprej postavimo pred testne uporabnike in sistematično merimo njihove odzive. Te sproti vnašamo v odločitve glede nadaljnjega razvoja in si tako znižujemo tveganje za razvoj produkta, ki ga nihče ne želi kupiti. Pri tem ima funkcionalnosti prednost pred estetiko, vodi pa vas lahko tudi ‘pregovor’, po katerem ste v izgradnjo MVP vložili že preveč časa in energije, če vam ob tem, ko ga pokažete testnim uporabnikom, ni vsaj malo nerodno zaradi njegovega izgleda. To so bila ključna sporočila 3. modula na temo razvoja produkta, MVP in uporabniške izkušnje, ki ga je za udeležence pospeševalnika Start:up Geek House izvedla ekipa podjetja Gigodesign.

 

”Da sploh lahko govorimo o obstoju oziroma razvoju produkta, mora inovator ali podjetnik zadostiti trem pogojem. Imeti mora uporabnika, kateremu je produkt namenjen, vrednost, ki jo ta produkt uporabniku prinese, pri čemer mora biti le-ta tako velika, da je uporabnik zanjo pripravljen plačati s svojim časom oziroma pozornostjo ali denarjem,” je včeraj poudaril Matevž Medja, direktor in soustanovitelj podjetja Gigodesign ter dizajn pospeševalnika DsgnFwd.
 

 

Nepotrjene hipoteze vodijo v propad

Zato ne preseneča dejstvo, da so v svetu startupov napačne oziroma nepotrjene hipoteze vrednosti med glavnimi razlogi za propad podjetij. Vsak startup bi si zato še pred začetkom razvoja produkta moral zastaviti štiri izhodiščna vprašanja, in sicer:

1. ali se stranke zavedajo problema, ki ga skušamo rešiti,
2. če bi obstajala rešitev tega problema, ali bi jo kupili,
3. ali bi jo kupili od nas in
4. ali lahko mi zgradimo produkt, ki rešuje ta problem.  

 

MVP omogoča začetek učenja o trgu

Ključno orodje za začetek učenja o trgu, ki temelji na zanki zgradi – izmeri – uči se, je MVP (Minimum Viable Product) ali NSP (najosnovnejši sprejemljiv produkt). Glavni namen MVP, za katerega velja priporočilo, naj vanj vložimo minimalno količino truda, sredstev in razvojnega časa, je, da ga lahko postavimo pred zgodnje stranke,  sistematično merimo njihove odzive, jih sproti vnašamo v odločitve glede nadaljnjega razvoja in si tako znižujemo tveganje za razvoj produkta, ki ga nihče ne želi kupiti.
 

 

Od skice do zgodnjega prototipa

MVP so zato lahko zgolj za skice na papirju, ki ponazarjajo uporabo neke aplikacije, ali pošiljanje fotografij prek telefona, je na svojem primeru nazorno pojasnil udeleženec bootcampa Matevž Petek, sicer soustanovitelj startupa Povio in najnovejšega projekta Doo Doo oz. platforme za virtualno štopanje. MVP je lahko tudi spletna stran, video predstavitev ali oglas, v določenih primerih pa že izgrajen zgodnji prototip, ki ga podjetje ponudi v preizkus potencialnim strankam.
 

 

Kje je meja nepotrebnega kompliciranja

Na vprašanje udeležencev, do kakšne mere mora biti MVP razvit in dizajniran oz. kje je meja nepotrebnega kompliciranja ali ”over-engineeringa”, Matevž Medja pojasnjuje: ”odgovor se skriva v samem imenu MVP oziroma besedi minimum. Vprašati se moramo, kaj je minimalen ali najosnovnejši nabor funkcionalnosti za uporabnika, da ta dobi čim boljšo predstavo o produktu, podjetju pa omogoči, da svoj izdelek ali storitev čim hitreje spravi na trg.”
 

 

Pet do sedem uporabniških testov za 80% ‘bugov’

Tudi Primož Mahne, kreativni strateg iz Gigodesigna, je udeležence opozoril na nujnost čimprejšnjega vključevanja uporabnika v proces razvoja produkta. ”Testiranje s petimi do sedmimi uporabniki lahko odkrije do približno 80% vseh ‘bugov’ produkta. Pomembno je, da se podjetnik in njegova ekipa zna vživeti v uporabnika, v težave, ki ga pestijo, in nato z vsemi možnimi metodami, ki jih vključuje ‘service design’ priti do rešitev, ki jih prej ni bilo,” je še pojasnl Mahne. Luka Stepan, vodja industrijskega dizajna v podjetju Gigodesign, pa dodal, da je pri razvoju fizičnih produktov v ekipi dobro imeti tudi oblikovalca, ki že od samega začetka zagotavlja ustrezen videz in funkcionalnosti, saj se veliko startupov oglasi pri njih takrat, ko so produkti že v pozni fazi razvoja in je zato težko narediti spremembe, ki bi pripomogle k večjemu uspehu.
 

 

Enotne formule ni, funkcionalnost pred estetiko

Ob predstavitvah udeleženih ekip in ogledu primerov iz prakse podjetja Gigodesign so udeleženci tokratnega izobraževalnega modula spoznali, da enotne formule za izgradnjo MVP ni, da je veliko odvisno od značilnosti posamičnega produkta in podjetnikove presoje. Ob tem so jim lahko v pomoč smernice, kot so: funkcionalnosti dajte prednost pred estetiko, dober dizajn je čim manj dizajna oziroma manj je več, in poenostavi, kadar si v dilemi. Če se denimo s soustanoviteljem prepirate glede tega, kdo ima prav, je zelo verjetno, da nima prav nobeden in da se odgovor skriva zunaj, na trgu, pri potencialnih uporabnikih. Nikakor pa MVP ne pomeni, da smo lahko površni in neprofesionalni, so še opozorili predavatelji včerajšnjega modula.
 

 

Razumevanje dizajna in uporabniške izkušnje

Kot so še pojasnili izkušeni Gigodesignovci, je dizajn v slovenščini ponesrečeno preveden v oblikovanje. Pri dizajnu gre namreč za celostno načrtovanje uporabniške izkušnje, pri čemer je vizualna oblika produkta le eden od sestavnih delov tega procesa. Ali kot je večkrat poudaril Steve Jobs – dizajn ni to, kako produkt izgleda, temveč kako deluje. Gre za celostno uporabniško izkušnjo, od prvega stika s produktom in njegove uporabe do reševanja problemov oziroma reklamacij ter after-sales aktivnosti, podobno, kot je ustrezna celostna grafična podoba rezultat pravilnih odločitev glede značaja blagovne znamke, njenih uporabnikov in funkcionalnosti, ki jih obljublja.

Start:up Geek House 'bootcamp' so omogočili ...

Organizator

Program sofinancirata