Korporativni sklad Kolektor Ventures se ob relativno majhnem številu start-upov, ki razvijajo rešitve za industrijo, vse bolj osredotoča na znanja in kompetence ekip. Če denimo start-up podjetje obvlada prediktivno analitiko in jo ponuja finančnemu trgu, je to z ustreznim pivotom lahko zanimivo tudi v kontekstu industrijskega ali proizvodnega podjetja. Podobno je s strojnim učenjem, senzoriko, robotiko, AR/VR/MR, umetno inteligenco in simulacijskimi modeli. Vse omenjene tehnologije so v investicijskem fokusu multinacionalke Kolektor, ki deluje na področju visoko specializirane industrijske proizvodnje, z ustreznimi prijemi in dovolj izkušenim ter fleksibilnim strateškim investitorjem pa lahko uspešno pivotirajo v rešitve za industrijo 4.0 oz. pametne tovarne, pravi direktorica Kolektor Ventures Mateja Lavrič. In dodaja, da se ravno v industrijski oz. proizvodni dejavnosti skrivajo številne priložnosti za start-upe, ki s podporo Kolektorja svoje inovativne ideje lahko hitro in učinkovito razvijejo, testirajo in spravijo na trg.
Kolektor se PODIM-u že tretje leto zapored pridružuje kot korporacijski partner, v intervjuju z Matejo Lavrič pa razkrivamo njegove najpomembnejše izkušnje in prijeme, ki jih je po letu in pol od ustanovitve, skoraj 300 sestanki s start-upi in trenutno štirimi obetavnimi start-up naložbami pridobil na domači in regionalni start-up sceni.
- - -
Na katerih projektih torej trenutno delajo vaše portfeljske start-up ekipe in kako ste jih uspeli vključiti v obstoječe aktivnosti koncern Kolektor?
VIAR trenutno dela na projektu video navodil za industrijo in na asistenci na daljavo. Ektimo razvija rešitve, ki temeljijo na napredni analitiki in strojnemu učenju, namenjene pa so optimizaciji naših proizvodnih procesov v povezavi s strojnim vidom. Razvojni fokus pri ekipi Smart Optometry je še vedno isti, to so programske rešitve, namenjene pregledom oči oz. skrbi za zdravje oči. Tudi Airnamics se še vedno ukvarja z droni, hkrati pa inovira na področju simulacijske platforme za razvoj novih produktov, ki jo bomo v Kolektorju lahko uporabili na področju industrijske robotike. Ta projekt je za nas izjemno zanimiv, ker že nekaj časa iščemo načine, kako pohitriti razvojni del prototipov oz. produktov, kako torej oklestiti čas in zmanjšati stroške ter znižati tveganja. In omenjena platforma obeta resnično velike prihranke.
Projekti, ki jih opisujete, zvenijo zelo obetavno ... A če pogledate nazaj, ko ste zapirali naložbe v ta podjetja, kaj vas je dejansko najbolj prepričalo?
Že v enem izmed prvih intervjujev za konferenco PODIM sem rekla, da so ljudje, ekipa, najpomembnejši. In tega mnenja do danes nisem spremenila. Pri tem seveda ne gre zanemariti produkta, poslovnega modela in tržnega potenciala, a še vedno je ekipa, njihova znanja in vrednote, odnos do dela ... tisto, kar me osebno najbolj prepriča. Poslovni model in produkt se lahko spremeni, pivotira, to se je zgodilo tudi pri naših investiranih start-upih, kot sta VIAR ali Airnamics, Ektimo pa se denimo iz finančne industrije seli v industrijski sektor.
Kako o sodelovanju s start-upi razmišljate danes, v primerjavi z majem 2016, ko ste lansirali Kolektor Ventures? Katera so vaša ključna spoznanja in izkušnje, pa tudi izzivi ali neizpolnjena pričakovanja?
V približno letu in pol se je marsikaj spremenilo, kar ni nič nenavadnega. Običajno z izkušnjami pridobivaš tudi drugačen pogled na stvari. Ključen izziv za nas je bilo spoznanje, da je bolj malo start-upov, ki razvijajo rešitve za industrijsko okolje. Zato smo se pri iskanju novih naložb začeli še močneje fokusirati na znanja in kompetence ekip. Če denimo start-up obvlada področje prediktivne analitike in jo ponuja finančnemu trgu, je to lahko zanimivo tudi v kontekstu industrijskega ali proizvodnega podjetja. Podobno je z znanji s področja strojnega učenja, umetne inteligence, virtualne resničnosti, ki lahko pivotirajo v neke industrijske rešitve.
Kaj se je izkazalo za dobre prakse, ki bi jih morda lahko priporočili tudi drugim korporacijam?
Kot najbolj učinkovit kanal za iskanje oz. izbiro start-upov, v katere investiramo, se je izkazalo sodelovanje z lokalno in regionalno start-up skupnostjo. Izpostavila bi predvsem priporočila ljudi iz start-up ekosistema, saj smo denimo za kar za tri naše portfeljske start-upe dobili tovrstna priporočila. Na drugo mesto bi uvrstila dogodke, na katere so povabljeni investitorji in start-upi, kot so razni demo dnevi, srečanja ... Tudi konference so zanimive, vendar res dobri start-upi običajno ne iščejo investitorjev na ta način, razen tistih, ki so še v zgodnjih razvojnih fazah.
Kako danes, v primerjavi z letom in pol nazaj, start-upi gledajo na korporativnega investitorja iz industrijskega okolja? Jim je jasno, kakšne so priložnosti in problemi, ki jih lahko uspešno naslovijo s svojimi rešitvami?
Start-upi še vedno ne poznajo dobro industrijskega trga. Ne vedo, kakšne so potrebe, problemi in potencialne rešitve oz. priložnosti. Morda tudi zato, ker so določeni procesi v industriji dejansko še vedno pokriti s papirjem in svinčnikom. A po drugi strani digitalizacija in omenjene tehnologije postajajo naša realnost in prinašajo velike priložnosti. Dejstvo je tudi, da veliki IT igralci s svojimi rešitvami ne naslavljajo specifičnih problemov v industriji in proizvodnji, in tukaj so številne priložnosti za start-upe in nadarjene posameznike, ki lahko s pomočjo izkušenega in fleksibilnega strateškega investitorja hitro in učinkovito svoje inovativne ideje razvijejo, testirajo in spravijo na trg.
Potencialov in priložnosti za sodelovanje start-upov z industrijskimi podjetji je torej veliko. Kako pa je z razumevanjem vloge korporativnega vlagatelja? Vas start-upi še vedno vidijo bolj kot potencialnega kupca ali že bolj razumejo vašo strateško vlogo ...
To razumevanje se je spremenilo. Kolektor Ventures je v letu in pol pridobil na prepoznavnosti. Tudi strah start-upov pred tem, da bi jih korporativna kultura posrkala vase, je manjši, še posebej, ker se to dejansko ni zgodilo še z nobenim podjetjem, v katerega smo investirali. Za nas je pozitivno predvsem to, da nismo klasični finančni investitor in imamo ponudbo, zaradi katere izstopamo iz investitorske množice. Ponujamo domensko znanje in testni poligon za industrijske rešitve. V prihodnje pa bomo verjetno še bolj zanimivi zaradi naše platforme Kolektor Labs, kjer bodo start-upi lahko sodelovali pri razvoju ali projektih z najsodobnejšimi tehnologijami, pri katerih se bodo lahko učili od vrhunskih strokovnjakov ter delali po načelih vitkega in agilnega start-up podjetništva.
Kako pa se je izkazal vaš pristop pri vrednotenju start-upov, kjer ste upoštevali zakon ponudbe in povpraševanja in sledili ”win-win” načelu ter doseganju obojestranskega zadovoljstva?
Zanimivo je, da se v vsem tem času dejansko za noben start-up nismo poslužili uradnih načinov vrednotenja podjetja, saj ne obstaja neka univerzalna metoda za podjetja, ki nimajo oprijemljivih sredstev in ne ustvarjajo prihodkov, imajo pa vizijo, idejo. Pri nas se je kot najbolj uspešna metoda izkazalo pogajanje, po katerem sta obe strani zadovoljni z razmerjem med vrednostjo in lastniškim deležem.
Kako pa je z vašo vpetostjo v operativno poslovanje start-upov in njihovim vključevanjem v poslovanje družbe Kolektor?
Večina start-upov, v katere smo investirali, tako ali drugače sodeluje s Kolektorjem v obliki pilotnih ali komercialnih projektov. Moram priznati, da zagotovo opažamo razlike med start-up miselnostjo in načinom delovanja ter korporativno kulturo, a v nobenem primeru naši portfeljski start-upi niso izgubili svoje hitrosti in okretnosti oz. agilnosti. Po moje nam je kar dobro uspelo pri tem, da v sodelovanju z zagonskimi ekipami ustvarjamo novo vrednost, v kateri obe strani prispevata tisto najboljše iz svojega sveta. Kot vlagatelj seveda redno mesečno spremljamo delo start-upov, se z njimi sestajamo, pregledujemo doseganje zastavljenih mejnikov in zagotavljamo podporo, kjer jo start-upi potrebujejo.
In kje vas najpogosteje potrebujejo?
Naša paleta podpornih storitev je široka. Investiranim start-upom ponujamo mentoriranje, svetovanje na pravnem, davčnem, računovodskem in logističnem področju, uporabo naše opreme, dostop do naših partnerjev, odpiranje vrat do potencialnih kupcev, dostop do akademske sfere in podobno. Letos temu dodajamo prej omenjeni Kolektor Labs, ki je neke vrste inkubator za najsodobnejše in najbolj napredne tehnologije na področju digitalizacije. Start-upi se lahko na različne načine pridružijo ekipam Labsov, pri čemer gre lahko za čisto poslovno sodelovanje, projektno sodelovanje ali skupen razvoj določenih produktov.
- - -
Stopite v stik s Kolektor Ventures!
Če se želite predstaviti ekipi sklada Kolektor Ventures ali imate predlog za projekt, ki bi lahko bil zanimiv za Kolektor Labs, pošljite e-mail s kratko predstavitvijo svoje poslovne ideje na mateja.lavric@kolektor.com ali pa se jim oglasite prek kontaktnega obrazca na njihovi spletni strani www.kolektorstartup.com.
- - -
Več informacij o Kolektorjevih investicijskih aktivnostih v start-up podjetja:
- - -
Predstavitev družbe Kolektor in njene vloge kot letošnjega PODIM Challenge korporacijskega partnerja najdete tukaj: http://www.podim.org/sl-si/investicija
Značke
Kolektor
Kolektor Ventures
Mateja Lavrič
PODIM 2018
