Na katerih področjih iščejo sodelovanje s startupi, kdo so kontaktne osebe za navezovanje prvih stikov, v koliko startup podjetij so že investirali, kakšne načrte imajo na tem področju do konca leta 2017 in kakšen naj bi bil idealen scenarij od prvega sestanka do podpisa pogodbe? Ta vprašanja smo zastavili Kolektorju, Iskratelu, Zavarovalnici Triglav, Pošti Slovenije, Telekomu Slovenije in Novi KBM, šestim velikim uveljavljenim podjetjem, ki v sodelovanju z Iniciativo Start:up Slovenija in konferenco PODIM sistematično iščejo priložnosti za strateško povezovanje s startupi. Pred kratkim smo jih gostili tudi na Forumu 100% start:up, na okrogli mizi z zasedbo, za katero bi pred dvemi, tremi leti, startupi ‘ubijali’, je plastično pomen takšnega srečanja ponazoril Matej Golob, moderator okrogle mize in soustanovitelj CorpoHuba, ki pospešuje tako korporacije kot startupe, s PODIM konferenco pa aktivno sodeluje pri vseh ‘corpo & startups’ aktivnostih.

 
- - - 


 

Več kot 140 opravljenih razgovorov in do 10 naložb v 2017!

V Kolektorju so na lanskoletnem PODIM-u javnosti prvič predstavili svoj novoustanovljeni sklad Kolektor Ventures, z delom ‘na polno’ začeli avgusta lani, do danes pa opravili že več kot 140 razgovorov s startup ekipami in zaključili investicije v tri izbrana podjetja. Trenutno so v pogajanjih še z dvema startupoma, sicer pa v letu 2017 načrtujejo izvesti 5 do 10 investicij.
 

Področja sodelovanja s startupi

Kolektor med najpomembnejša področja za sodelovanje s startupi uvršča industrijski IoT, ‘materials & manufacturing’ oz. rešitve za industrijo 4.0. Bolj natančno opredelitev rešitev oz. področij, ki jih Kolektor izpostavlja tudi kot letošnji PODIM Challenge ‘blue chip’ partner, najdete na spodnji povezavi:


Področja sodelovanja s Kolektorjem

 

Idealen scenarij sodelovanja

V Kolektorju je scenarij sodelovanja s startupi zastavljen v naslednjih korakih:

1. ekipa Kolektor Ventures vzpostavi prvi stik,
2. nato se dogovori za srečanje, kjer predstavijo sklad, startup pa predstavi svoj produkt, ekipo, poslovni model in investicijski predlog,
3. če je podjetje zanimivo, naredijo predhodni pregled potenciala produkta skupaj z raziskavo trga,
4. v naslednjih korakih začnejo pripravljati pismo o nameri in se pogovarjati o pogojih investiranja; sočasno običajno izvajajo tudi due diligence oz. skrbni pregled poslovanja,
5. ko so glavne točke pogojev investiranja dogovorjene in skrbni pregled opravljen, naložbeni odbor poda odločitev, ali gredo v investicijo ali ne,
6. če je odločitev pozitivna, se podpiše investicijski memorandum in pozneje tudi pogodba o investiranju.

 

Stopite v stik z Matejo Lavrič in Andrejem Čušinom

V Kolektorju za stike s startupi skrbita direktorica Kolektor Ventures Mateja Lavrič (mateja.lavric@kolektor.com) in Andrej Čušin (andrej.cusin@kolektor.com).


- - -
 


 

Za pet milijonov evrov naložb v prihodnjih petih letih

Iskratel je svoj investicijski sklad Iskratel StartUp ustanovil v začetku letošnjega leta in napovedal za pet milijonov evrov naložb v prihodnjih petih letih. Investirali naj bi torej v približno 25 do 30 startupov, če upoštevamo njihove začetne vložke, ki znašajo od 150.000 do 200.000 €. Prvo podjetje, ki je prejelo investicijo, je ljubljanski startup Gotoky, v letu 2017 pa želijo zaključiti investicije v še dva do tri startup podjetja.
 

Področja sodelovanja s startupi

V Iskratelu nove poslovne priložnosti v sodelovanju s startupi iščejo na področju prebojnih IKT produktov, ki so osredotočeni na rešitve v oblaku, internet stvari in pametna ter 5G omrežja. Podrobnejšo predstavitev področij, ki jih Iskratel izpostavlja tudi kot letošnji PODIM Challenge ‘blue chip’ partner, pa najdete na spodnji povezavi:


področja sodelovanja z iskratelom
 
 

Idealen scenarij sodelovanja

Iskratelov proces oz. scenarij sodelovanja s startupi poteka takole:

1. Startup lahko odda svoj predlog za sodelovanje prek spletne strani iskratelstartup.si ali pa ekipa Iskratelovega sklada v sodelovanju s startup ekosistemom identificira obetaven startup in ga povabi k predstavitvi.
2. Informativni sestanek ali pogovor (telefon, skype …) z vodjo startup programa, ki predstavi osnovne informacije o Iskratelovem startup programu, hkrati pa ugotavlja vsebinsko ustreznost in zrelost  startup predloga za predstavitev pred Iskratelovim razvojno-podjetniškem odborom (RPO).
3. Sledi predstavitev startup podjetja članom RPO, v katerem so prisotni člani produktno-tehničnega managementa podjetja, vodje produktnih programov, vodja marketinga, razvoja, CTA oz. Chief Technology Architect in vodja EMS prodaje. Cilj te predstavitve je identifikacija poslovnih in/ali produktno-tehničnih sinergij med startup podjetjem in korporacijo Iskratel.
4. V primeru ugotovljenih potencialnih sinergij sledi skrbni pregled poslovanja startupa in priprava investicijskega predloga za strateški svet oz. člane uprave podjetja.
5. Po potrditvi okvirov investicijskega predloga sledijo pogajanja, pri čemer tipična začetna naložba Iskratela v izbrano startup podjetje ne presega 25,1% lastniškega deleža.
6. Zaprtje investicije, načrt poslovnega in razvojnega sodelovanja ter spremljanje razvoja in poslovanja startupa.

 

Stopite v stik z Romanom Kužnarjem

Za stike s startupi v Iskratelu skrbi Roman Kužnar (roman.kuznar@rcikt.com), vodja Iskratelovega startup programa in direktor Iskratelovega podjetniškega inkubatorja ter tehnološkega parka RC IKT.


- - -
 


 

Soustanoviteljica ABC pospeševalnika

Zavarovalnica Triglav je s svetom startupov tesno povezana kot soustanoviteljica ABC pospeševalnika. Neposredno je do zdaj investirala v eno startup podjetje, ki je sicer tudi ABC-jev alumni, posredno pa so z investicijami v startupe udeleženi skozi solasništvo ABC pospeševalnika. V Zavarovalnici Triglav za sodelovanje s startupi samo (so)lastništvo niti ni pogoj, saj imajo na voljo več možnih oblik sodelovanja.  
 

Področja sodelovanja s startupi

V Zavarovalnici Triglav običajno iščejo ideje, ki jih lahko uporabijo pri svojem osnovnem poslu, to je v zavarovalništvu. Kot letošnji PODIM Challenge ‘blue chip’ partner želi Zavarovalnica Triglav s startupi sodelovati predvsem pri razvoju rešitev na področju ekonomije delitve – implikacijah na vozila in nepremičnine, podrobnejšo opredelitev področij, ki jih Zavarovalnica Triglav navaja tudi kot letošnja PODIM Challenge ‘blue chip’ partnerica pa najdete na spodnji povezavi:


področja sodelovanja z zavarovalnico triglav

 

Idealen scenarij sodelovanja

V Zavarovalnici Triglav pravijo, da so scenariji sodelovanja s startupi različni oz. odvisni od vsakega primera posebej. V vsakem primeru pa v sodelovanje s startup ekipami prispeva svoj del know-howa na področju realtivno kompleksnega področja zavarovalništva, z namenom, da je končna rešitev startupa na trgu čimbolj relevantna.
 

Stopite v stik z Zoranom Miloševičem

Kontaktna oseba za startupe v Zavarovalnici Triglav je Zoran Miloševič (zoran.milosevic@triglav.si), direktor službe za inovacije in digitalizacijo poslovanja.

- - - 

 

 

Pošta Slovenije bo letos investirala v 7 startupov

Prve zgodbe o uspešnih strateških partnerstvih s startupi oz. inovativnimi podjetji so v Pošti Slovenije že napisali, med drugim tudi z uvedbo rešitve za elektronsko vročanje PoštAR s startupom Poštar in ponudbo digitalizacije dokumentov vhodne in interne pošte s hčerinsko družbo APS PLUS, ki je nastala v partnerstvu Pošte Slovenije s podjetjem Mikrografija. Letos načrtujejo investirati v sedem startupov, ki so lahko v različnih razvojnih fazah – od MVP oz. razvitega prototipa ali šele v idejni fazi, če na Pošti Slovenije ocenijo, da gre za obetavno rešitev.
 

Področja sodelovanja s startupi

Za Pošto Slovenije je uspešno inoviranje ključni vir dolgoročnega napredka, pri tem pa pomembno vlogo pripisujejo tudi sodelovanju z zunanjimi startupi, ki delujejo predvsem na področju logistike oz. mobilnosti in transporta, s poudarkom na izboljšavah za ‘first and last mile’. Podrobnejši opis področij, ki jih Pošta Slovenije za sodelovanje s startupi navaja tudi kot letošnja PODIM Challenge ‘blue chip’ partnerica, najdete na spodnji povezavi:

 
področja sodelovanja s Pošto Slovenije

 

Idealen scenarij sodelovanja

Scenarij sodelovanja s startupi imajo v Pošti Slovenije razdelan na štiri ključune korake, ki vključujejo tudi okviro oceno časa, potrebnega za izvedbo posamezne faze:

• 1. teden: spoznavanje, vključno s podpisom NDA,
• 2. teden: ”pitch” ideje in predstavitev startup ekipe, če ta še ni izgrajena, skupno ugotavljanje, kateri člani oz. kompetence manjkajo,
• 2., 3. do 6. teden: dopolnitev ekip, priprava kanvasa poslovnega modela, preverjanje predpostavk v realnem okolju in ustrezno pivotiranje,
• 6. do 8. teden: zaključna pogajanja in zapiranje investicije.

 

Stopite v stik z Draganom Stjepanovićem

Kontaktna oseba za startupe v Pošti Slovenije je Dragan Stjepanović (dragan.stjepanovic@posta.si).
 
- - -


 
 

Različni modeli sodelovanja s Telekomom Slovenije

V Telekomu Slovenije doslej niso finančno investirali še v nobeno startup podjetje, so pa v okviru lastnega podjetniškega pospeševalnika dve leti zapored startupom pomagali pri razvoju rešitev in razvoju poslovanja na področju spletnih, mobilnih in ostalih komunikacijskih storitev. Načrtujejo, da bodo v prihodnje startup podjetja, v katerih bodo prepoznali potencial, njihova rešitev pa bo skladna s stategijo razvoja Telekoma Slovenije, podprli predvsem z infrastrukturo in mentoriranjem, po potrebi pa tudi z zagonskimi sredstvi.
 

Področja sodelovanja s startupi

Pri sodelovanju s startupi v Telekomu Slovenije prepoznavajo predvsem priložnosti na področju razvoja interneta stvari, rudarjenja podatkov, vele podatkov, digitalizacije poslovanja in pametnega doma … Natančen opis področij, ki jih Telekom Slovenije za sodelovanje s startupi navaja tudi kot letošnji PODIM Challenge ‘blue chip’ partner, najdete na spodnji povezavi:


področja sodelovanja s Telekomom Slovenije

 

Idealen scenarij sodelovanja

V Telekomu Slovenije se vsakemu startupu, v katerem prepoznajo potencial za sodelovanje in skupne poslovne priložnosti, posvetijo individualno. Po začetnem stiku jim startupi pošljejo ”pitch” oz. podrobnejši opis, s katerim utemeljijo, na katerem področju in na kakšen način si predstavljajo sodelovanje s Telekomom Slovenije. Nato sledi dogovor za srečanje, po katerem, glede na podane možnosti oz. predloge za sodelovanje, prilagodijo naslednje korake. 

 

Stopite v stik z Lariso Potokar

Za prvi stik s startup ekipami v Telekomu Slovenije skrbi Larisa Potokar (larisa.potokar@telekom.si), sicer pa so v ‘startupovski’ ekipi Telekoma Slovenije še Suzana Leben (suzana.leben@telekom.si), direktorica Strategije in regulative, ter Sašo Djoković (saso.djokovic@telekom.si), ki skrbi za področje partnerstev.


- - -


 
 

Banka kot aktivna podpornica podjetniškega ekosistema

Nova KBM se z neposrednimi kapitalskimi naložbami v zagonska podjetja ne more ukvarjati, saj ji to omejuje stroga bančna regulativa. Se pa kot dolgoletna partnerica Inštituta za raziskovanje podjetništva aktivno vključuje v razvoj lokalnega in nacionalnega podjetniškega ekosistema, pri čemer v zadnjem času aktivno preučuje tudi možnosti za financiranje startupov in povezovanje z zanimivimi pobudami, zlasti na ‘fintech’ področju.
 

Področja sodelovanja s startupi

Lani so tako začeli sodelovati z enim od startup podjetij na področju prenove in razvoja nove mobilne banke ter med drugim organizirali tudi prvi bančni hackathon v Sloveniji. Letos se bo Nova KBM, ki je sicer dolgoletni generalni pokrovitelj konference PODIM, predstavila tudi kot PODIM Challenge ‘blue chip’ partner, podrobnejši opis ‘fintech’ področij, na katerih načrtuje sodelovati s startupi, pa najdete na spodnji povezavi:


področja sodelovanja z novo kbm
 
 

Idealen scenarij sodelovanja

V Novi KBM vsak primer potencialnega sodelovanja s startupi obravnavajo individualno. Običajno se s podjetji spoznajo na predstavitvenem sestanku, kjer se podrobneje seznanijo z ekipo, poslovno idejo in njenim ovrednotenjem, nato pa sprejmejo ustrezne odločitve in izpeljejo ustrezne interne postopke.
 

Stopite v stik z Juretom Kobalom in Martinom Gunčerjem

Stičišče za ‘fintech’ pobude  v Novi KBM je sektor informacijske tehnologije, kjer lahko stopite v stik z Juretom Kobalom (jkobal@nkbm.si), obrnete pa se lahko tudi na Martina Gunčerja (mguncer@nkbm.si) iz oddelka razvoja programske opreme.