Next Round je letos v hibridni obliki povezal 90 investitorjev, 140 startupov iz vse Evrope in 320 drugih deležnikov ekosistema. Na letošnjem dogodku Next Round, ki je potekal 26. in 27. novembra 2021 v sklopu Startup Plus Programa Slovenskega podjetniškega sklada že tretje leto zapored, je bil del vsebine namenjen tudi pogledu izkušenih regionalnih in globalnih investitorjev na spremembe v ekosistemu. Kako povečana količina investicijskega denarja vpliva na različne elemente evropskega ekosistema so predstavili izkušeni investitorji in podjetniki, med katerimi ni manjkalo tudi t.i. samorogov kot so Glovo, UiPath, Bolt in Klarna. Poleg zanimivega investitorskega programa so se na dogodku srečali investitorji in startupi tudi na 1:1 srečanjih, ki so jih zabeležili 350. 

Rekordna prva polovica 2021 za evropski prostor tveganega kapitala

Investicije tveganega kapitala v evropske startupe so v letu 2021 poskočile in dosegle 59 milijard dolarjev, kar predstavlja 20 % svetovnih investicij tveganega kapitala. V letu 2019 se je ta delež gibal med 13 % in 14 %. Pri tem prednjačijo investicije v podjetja v pozni fazi, v skupni vrednosti 41,4 milijard dolarjev, kar predstavlja kar 300 % povečanje investicij v primerjavi s preteklim letom. Do bistvenega povečanja investicij pa je prišlo tudi v zgodnji in semenski fazi podjetij (Vir: Crunchbase). Jasen trend povečanega zanimanja za evropska podjetja pa kaže tudi pospešeno odpiranje stalnih predstavništev največji skladov tveganega kapitala kot so Google Ventures, Accel in Sequoia Capital.

Zdaj je pravi čas za investiranje v evropski tvegani kapital

Razlogov za tako hitro rast investicij v Evropi je gotovo več. Julien Coustary, partner sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital, je izpostavil, da je ključni razlog v tem, da je Evropa končno uspela postaviti vse tri ključne stebre, na katerih sloni uspešen startup ekosistem: talenti + denar + exiti in prevzemi. Evropa ima dobre talente in jih je tudi vedno imela. Kar je v preteklosti manjkalo, je podjetniški mindset, ki je danes med podjetniki vedno bolj prisoten. Prav tako je pričel denar končno pritekati v svet tveganega kapitala. V preteklosti je bilo zelo malo exitov in prevzemov, sedaj pa je tudi to vse bolj prisotno, je še komentrial Julien.

Izkušeni investitorji iz regije o ugodnosti pogojev v regiji CEE.

Dodaten razlog tiči po besedah Vitalyja Polehkina, predsednika mednarodne investicijske organizacije INVESTORO, v tem da so startupi v Evropi podcenjeni, zato iščejo investitorji priložnosti za investiranje v startupe tudi v Evropi.

Prav tako se je v zadnjih 15 letih spremenilo prepričanje glede lokacije podjetja. Kot pravi Stanislav Sirakov, partner pri LAUNCHub Ventures, je še pred leti veljalo prepričanje, da je potrebno podjetje seliti v ZDA, če želimo, da uspe. Uspešno podjetje lahko danes zgradiš kjerkoli, kar se je še posebej izkazalo v času pandemije. Kot lokacija podjetja postaja vse bolj zanimiva tudi Evropa, kar dokazuje tudi lepo število uspešnih podjetij v Evropi. V tretjem četrtletju letošnjega leta je število samorogov v Evropi doseglo številko 100, med njimi 15 novih samorogov.

Za nadaljnjo rast ekosistema potrebujemo več exitov in prevzemov

Čeprav je število exitov in prevzemov v Evropi v porastu in dosega 10 % porast v deležu exitov v primerjavi s svetom, smo v Evropi še zmeraj precej zadaj. Za rast ekosistema potrebujemo še več exitov, da lahko investitorji nadaljujejo s krogom investiranja. Prav tako bo potrebna sprememba v miselnosti v velikih korporacij glede prevzemov in vpeljave novih tehnologij, da bodo bolj agresivne in se bodo stvari hitreje odvijale.

»Investitorju moramo dokazati, da lahko obrnemo več denarja, kot je bil investiran v nas.« Julien Coustaury

Za rast ekosistema potrebuje Evropa še več privatnega denarja, več državnih skladov in koinvesticij, s katerimi dobijo startupi še več denarjev. Zelo dobrodošla bi bila tudi ureditev področja zakonodaje, saj so velike razlike med državami, in deregulacija aktivnosti investiranja, da se poveča fleksibilnost in poenostavi pridobivanje tujih investitorjev.

Čas do exita se je skrajšal

V preteklosti je trajalo zelo dolgo, da je prišlo do exita. Čeprav se pot do exita v zadnjih letih ni skrajšala, je pa danes po besedah Giacomo de Lorenzo iz Klarne mnogo hitrejša, prav po zaslugi tehnologije, ki danes pa omogoča hitrejše ukrepanje podjetij in spreminja pravila igre. Dodaten razlog za krajši čas do exita se skriva tudi v kapitalu in spremembi miselnosti ljudi. Kljub temu se v Evropi stvari še zmeraj odvijajo počasi. Ameriški investitorji uspejo zagotoviti hitrejši tok denarja, kot se uspejo evropski skladi tveganega kapitala odločiti, ali je to pravi posel za njih.

Virtualni panel z dvema evropskima samorogoma, Glovo in Klarna, ter dvema skladoma tveganega kapitala, Seedcamp in Credo Ventures.

Ne gre samo za denar

Da pri investiciji še zdaleč ne gre samo za denar, ki ga prejme podjetje, pravi Victor Racariu iz podjetja Glovo. V podjetju so se zelo trudili, da bi pridobili investitorja in po več kot 200 zavrnitvah, dobili investitorja, ki resnično verjame v posel, s katerim imajo skupno vizijo in vrednote. Giacomo de Lorenzo pa dodaja, da je ključ prav v odnosih, zato predlaga, da se še posebej na začetku dosti vlaga v vzpostavitev odnosa z investitorjem. 

»NE« ne pomeni, da je posel slab

»Vsak founder dobi dosti NE-jev, tako kot pri prodaji. In pridobivanje investicije moraš sprejeti kot prodajo in če dobiš dosti NE-jev, tega ne smeš vzeti osebno.« Victor Racariu

Felix Martinez iz Seedcampa je pojasnil, da tudi v primeru če sklad tveganega kapitala zavrne investiranje v tvoj projekt, to še ne pomeni, da je posel slab. Razlogi za zavrnitev so različni, npr. timing ni ustrezen, projekt ne ustreza temu, kar iščejo investitorji. Zato je zelo pomembno, da kot founder to zavrnitev sprejmeš in nadaljuješ. 

Regija srednje in vzhodne Evrope in Balkan še vedno kapitalsko podhranjena

Regija srednje in vzhodne Evrope in Balkan imata veliko potenciala in priložnosti, pa vendar regija še precej zaostaja za preostalo Evropo in razvitimi ekosistemi. V regiji srednje in vzhodne Evrope se odloča za »bootstrapanje« 30 % podjetij, medtem ko predstavlja delež takih podjetij v Evropi le 10 %. 

Kot ugotavlja Sasha Vidiborskiy iz podjetja tveganega kapitala Atomico, se je v zadnjih letih v regiji povečalo število priložnosti, pa tudi izkušnje, znanje in sposobnosti ljudi so se izboljšale. Včasih so govorili z 1-2 ustanoviteljema na mesec, sedaj z 10-15.

Hibridni panel z domačimi in tujimi investitorji ter predstavnikom ameriškega samoroga Bolt. 

Kljub potencialu in priložnostim je po besedah Valerija Petrova iz Eleven Ventures regija še vedno kapitalsko podhranjena, zato so zelo dobrodošli državni programi, še bolj pomembno pa je, da privatni investitorji spremenijo svojo kulturo investiranja. To se sicer že dogaja, vendar zelo počasi. Ekosistem bo samozadosten, ko bo splošna investicijska kultura takšna, da bo spodbujala tudi bolj tvegane investicije. Sprememba kulture investiranja je zelo pomembna za spremembo kapitala. Prav tako je treba dosti narediti še za povečanje investiranja v zgodnjih fazah.

»Privatni investitorji so zainteresirani za regijo, vendar potrebujejo dokaz, da se na trgu da ustvariti denar. Čakajo na prave zgodbe o uspehu.« Nina Urbanič

Kako namerava Evropska unija zmanjšati zaostanek preberite v reportaži iz prvega dela Next Round konference na spodnji povezavi. 

Drzne ambicije Slovenije in Evrope

Slovenija še vedno na repu investicij. V 2022 se obetajo novi skladi

Za zapolnitev verzeli na področju financiranja, Slovenski podjetniški sklad v letu 2022 napoveduje nov, 70 milijonski sklad, je povedala Nina Urbanič iz Sklada. Prav tako se v Sloveniji obetajo še nekateri drugi skladi, ki bodo slovenskim ustanoviteljem zagotovili kapital za rast.

»Opažamo velike spremembe pri managerjih startupov. Večinoma gre za mlajše ljudi, ki imajo drugačno miselnost in so bolj pripravljeni sprejeti tveganja. In mi moramo to podpreti.« Natalija Stošicki iz SID Banke. 

Več o načrtih Slovenskega podjetniškega sklada preberite v intervjuju z direktorico mag. Majo Tomanič Vidovič. 

 Načrti Sklada v 2022

Digitalizacija in zelena tranzicija priložnost za nove startupe

Kljub temu da se je veliko spremenilo v zadnjih 5 letih, Natalija verjame, da nas večja sprememba čaka v naslednjih letih, in sicer v skladu z napovedmi Evropske unije na področju digitalizacije in zelene tranzicije. To je zagotovo priložnost za nove startupe, ki so pripravljeni sprejeti več tveganja. Ste med njimi tudi vi?

###Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Start:up Slovenija

Vse objave avtorja