Evropo odlikuje inoviranje, je pa financiranje največji izziv, s katerim se srečuje Stara celina. Ključna za uspeh bo med drugim tudi koordinacija med javnim in zasebnim financiranjem. To je le nekaj ugotovitev z letošnje investicijske konference Next Round, ki je v sklopu Startup Plus Programa Slovenskega podjetniškega sklada potekala drugo leto zapored, tokrat zaradi razmer s koronakrizo v celoti preko spleta.

Kar 130 startupov je na 870 ena na ena sestankih z 91 najbolj aktivnimi regijski investitorji tkalo nove stike za ustvarjanje novih investicijskih priložnosti. Dogajanje je potrdilo, da slovenski podjetniški ekosistem velja za zrelega in predvsem za celovito izjemno dobro podprtega, čeprav manjkajo investicijske zmogljivosti v kasnejših fazah investiranja.

EU bo v prihodnje bolj zelena, digitalna in varna

“V Sloveniji imamo enega najbolje razvitih startup ekosistemov v Evropi, je bila med drugim ugotovitev na letošnji konferenci Next Round. Slišali pa smo tudi pobude, da je treba izpopolniti sistem davčnih olajšav, tako za investitorje kot za startupe,” je dejal Aljoša Domijan v imenu organizacijskega odbora konference, ki jo organizirajo ABC Accelerator, Poslovni angeli Slovenije, Ljubljanski univerzitetni inkubator in Tehnološki park Ljubljana.

Next Round je bil tudi odlična priložnost za povezovanje z Evropsko investicijsko banko (EIB), pa tudi z evropskim vrhom v Bruslju, saj je ponudil poglede na to, kaj v EU razumejo v kontekstu oživitve in posodobitve evropskega gospodarstva, v katerega bodo vložili milijarde evrov. “EU bo v prihodnje še bolj zelena, varna in digitalna,” pravi Aljoša Domijan.

---------------

Glavna spoznanja z Next Round investicijske konference

• Investicije se morajo nadaljevati, inovacije prav tako.

• Investirati je treba v inovativne projekte.

• Zasebne vire sredstev je treba kombinirati z javnimi.

• V Sloveniji bi potrebovali nov sklad skladov za semenske investicije.

• Finančni viri niso dovolj, dodati je treba mreženjske aktivnosti.

• Povezovanje je ključno za uspeh.

• V trenutnih razmerah je treba reagirati hitro.

• Najprej je treba pomagati investitorjem, da lahko ti pomagajo podjetjem.

• Ustrezna podpora v težkih časih je še bolj ključna kot v dobrih časih.

---------------

EU je po Domijanovih besedah tudi končno spoznala, da ne more podpirati startup ekosistema, da bi ta nato uspel na globalni sceni, zato želi zdaj Evropa omogočiti evropskim startupom razvoj, da lahko postanejo unicorni kar na evropskem trgu, torej doma. “To je velik preobrat iz Bruslja, da ne želijo več, da bi startupi čimprej odšli iz našega prostora,” pravi Aljoša Domijan.

Evropa zna odlično inovirati, a ...

Čeprav Evropski inovacijski semafor kaže, da je Slovenija ena od zgolj 3 držav EU, v katerih se je inovacijska zmogljivost od leta 2012 zmanjšala, pa se je po drugi strani povečala v kar 24 članicah EU, zato je bil inovacijski potencial na Next Round investicijski konferenci večkrat poudarjen.

Da je zdaj prelomni trenutek za EU, ki se ukvarja s tem, kako uresničiti svoj načrt za obnovo po covidu, je poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ter dodal, da bo bistven dialog o tem, kako bolje sodelovati na področju regije.

“Pomembno pa bo tudi znanje in povezave uporabiti na način, da nastane več novih podjetij. Iskanje novih konceptov in rešitev bo vloga znanosti,” je še dejal minister ter da bo uspeh odvisen od sposobnosti, da na trg prenesemo vedno več znanstvenih dognanj v obliki dobrih storitev in proizvodov. “Gre sicer za dolgotrajen proces, ki za ljudi prinaša dolgoročne učinke, za EU pa konkurenčno prednost,” pravi Počivalšek.

Močno in neodvisno gospodarstvo bo mogoče zagotoviti:

• z dvigom dodane vrednosti v podjetij, za kar so ključne inovacije, do teh pa lahko pridemo z vlaganjem v raziskave in v znanost, in

• s podporo najboljših podjetij.

Investitorji in startupi potrebujejo davčne olajšave

Na nacionalnem nivoju je bilo govora tudi o davčnih olajšavah za investitorje in za startupe. “Izpopolniti je potrebno sistem davčnih olajšav in spodbud za večje vključevanje zasebnega sektorja in zgodnje investiranje v tveganih fazah razvoja startupov, jutrišnjih nosilcev gospodarskega razvoja in družbenega napredka,” je še dejal minister Počivalšek.

Da potrebujemo več zasebnih investitorjev, ki bodo pomagali rasti našim podjetjem in sprejemati najboljše investicijske priložnosti, pa je poudarila mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki je v minulih 10 letih podprl že več kot 800 inovativnih startupov z več kot 70 milijoni evrov različnih finančnih podpor, nakazala pa je tudi željo po ustanovitvi sklada za scaleup podjetja.

Opozorila je tudi na vrzel v tveganem investiranju, saj da morajo številne dobre ekipe še vedno čakati na investicije.

Investiranje je postalo špekulativno

V pogovoru o post covid strategijah, ki lahko podjetjem zagotovijo uspeh, je Luigi Amati, predsednik združenja poslovnih angelov Evrope, opozoril, da Evropa izgublja zaradi fragmentacije. Pravi, da je nujnih več čezmejhnih pobud, kar bo ključno predvsem za scaleupe, ki jim ne bo več treba ustanavljati podjetij v vsaki državi. Ključen je skupen evropski trg za scaleupe, pravi Luigi.

Za trenutno situacijo pravi, da je za podjetja ključno, da ostanejo zdrava in predvsem živa. Z investitorskega vidika so razmere ekstremne, podjetja namreč tako nujno potrebujejo denar, da se je stopnja investicij veliko investitorjev spremenila v špekulativno.

To potrjuje tudi Riku Asikainen, ustanovitelj in partner pri Evli Growth Partners, ki pravi: “Večina VC-jev prej ne bi investirala, če ne bi prej srečala podjetnikov. Zdaj pa so vsi začeli investirati brez da bi kadarkoli srečali podjetnike.” Gerald Pollak, upravljavec investicij pri capital300, poudarja: “Ostanite fleksibilni v svoji miselnosti.”
 

“Velika slika ne nastaja, ker ni dovolj sodelovanja. Sodelovanje je mogoče, le vzpostaviti ga je treba.”

Christopher Coomes iz Googla pravi, da so majhni projekti številčni, a da nihče teh pik ne povezuje med seboj. “Velika slika ne nastaja, ker ni dovolj sodelovanja. Sodelovanje je mogoče, le vzpostaviti ga je treba,” pravi.

In kje je največ novih priložnosti? Na področjih:

• obogatene resničnosti in virtualne resničnosti,

• finančnih tehnologij (fintech),

• pridobivanja energije, predvsem iz zraka,

• avtomatizacije sanitizacije notranjih prostorov, …

Tudi super podjetja iščejo investitorje

Vitaly Polekhin, predsednik mednarodne investicijske organizacije Investoro, je bil brutalno neposreden. “Zdaj tudi super podjetja iščejo investitorje,” je dejal in postregel s številkami iz krize v letih 2008/09, ko so investicijski posli številčno upadli za 27 odstotkov, zneski investicij pa celo za 40. “Situacija v teh težkih časih zna biti enaka kot tedaj,” pravi, a po drugi strani dodaja, da je število angelskih investicij v kriznem času 2008/09 naraslo za 3x v primerjavi s predkriznim obdobjem in tokrat bi lahko bilo enako. “Ko bo vsega konec, bodo dobri časi za investiranje,” še pravi Vitaly.

“Startupi, ki so pred pandemijo hitro rasli, zdaj pa trpijo, bodo imeli priložnost po koncu krize. Investirali bomo vanje,” pravi Vitaly Polekhin.

Kje so zdaj priložnosti za investiranje?

Evaluacije so zelo zanimive in investitorji zdaj lahko dobijo posle, ki jih prej niso mogli.

• Startupi, ki so zelo digitalizirani, avtomatizirani in so med zaprtjem nekajkrat zrasli, zdaj potrebujeo kapital kot gorivo, da lahko dosežejo še več in v nekaj mesecih dosežejo to, kar bi sicer dosegli v enem letu.

• Polje priložnosti so tudi nove stvari. “Zdaj je čas za rojstvo bodočih unicornov; to bodo podjetja, ki nastanejo kot odziv na potrebe po novih inovacijah, novi učinkovitosti.

Da je financiranje največji izziv, s katerim se srečujemo v Evropi zdaj, je dejal Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta Ljubljana, pritrdil mu je tudi Hubert Cottogni, direktor mandatnega upravljanja pri Evropskem investicijskem skladu, ki pravi, da je Evropa dobra v inoviranju, a izgublja tam, ko je treba investirati velike zneske: “Ne smemo razmišljati samo o semenskih investicijah, ampak tudi o kasnejših ob vstopu podjetij na borzo in kasneje.”

###

Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Mitja Sagaj

Komuniciranje in PR Start:up Slovenija

Vse objave avtorja