Drugi dan usposabljanja za pridobitev investicije prek razpisa SK200 in pospeševalnika Go:Global Slovenija je udeležencem razkril dva svetova nasprotujočih si interesov, med katerimi mora krmariti startup, ko se poteguje za investicijo. Po izjavah udeležencev so pridobljena znanja in podeljene izkušnje tako dragocene, da bi se takšnega izobraževanja moral udeležiti vsak slovenski startup, ki želi pridobiti investicijo.
 

Devetim startup ekipam, ki se prek razpisa Slovenskega podjetniškega sklada SK200 in pospeševalnika Go:Global Slovenija potegujejo za javno lastniško investicijo v višini 200.000 €, je včeraj, v drugem dnevu programa, Marko Ketler iz Odvetniške družbe ODI predstavil osnovni dokument, ki ureja odnos med podjetnikom in investitorjem. Gre za t.i. ‘Term sheet’ oziroma predpogodbo, ki opredeljuje ključne okvirne pogoje za izvedbo investicije in je osnova za pripravo vseh ostalih dokumentov, kot so družbena pogodba, investicijska pogodba ter pogodbe o zaposlitvi managementa podjetja.
 

Bistvene vsebine predpogodbe

Kot je opozoril Ketler, večina določb iz ‘Term Sheet’ ni zavezujočih, razen člen o nerazkrivanju podatkov, med bistvene vsebine tega dokumenta pa poleg splošnega konteksta investicije (namen, cilji, namen porabe investiranih sredstev, višina investicije, mejniki, več tranš) sodijo še:

• upravljanje družbe in menedžerski tim (tu se opredelijo možnosti odhoda ustanoviteljev ali menedžerskega tima, prodaja deležev in glasovalne pravice),
• poslovanje družbe, informiranje, intelektualna lastnina (jamstva in zagotovila, skrbni pregled družbe, pravice do informacij) in
• dodatni viri financiranja ter izhod investitorja (opredelitev predkupnih pravic in prednostna pravica do pridobitve novih deležev. 

‘Texas shoot out’ klavzula

Predavatelj je opozoril še na nekaj posebnih primerov, ki jih podjetniki, ki se spuščajo v investicijo, morajo poznati: če z družbeno pogodbo ni drugače določeno, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. V primeru, da pride do t.i. ‘deadlock’ situacije, v kateri podjetniki podajajo predloge, investitorji pa dajejo veto in se vse skupaj ‘vrti v nedogled’, se lahko uporabi ‘texas shoot out’ klavzula, po kateri se pred arbitrom sestaneta podjetnik in investitor, da dosežeta dogovor o odprodaji deleža. Družbena pogodba je javna, zato je opcijsko pogodbo dobro urejati s posebno pogodbo. Ketler je izpostavil tudi pogodbeno kazen, ki jo podjetnik in investitor lahko dogovorita v primeru razkrivanja informacij oz. za varovanje poslovnih skrivnosti.
 

Investitor želi kupiti čim ceneje

Drugo predavanje včerajšnjega izobraževanja je bilo posvečeno bolj klasičnim metodam vrednotenja podjetja in finančnim projekcijam, ki se pogosteje uporabljajo v Evropi, kot Ameriki, nadalje v bolj tradicionalnih panogah ter pri startup podjetjih v fazi rasti. Metode je predstavila finančna strokovnjakinja Barbara S. Podlesnik iz Tehnološkega parka Ljubljana. ”Investitorji bodo seveda zbijali ponujeno ceno za delež podjetja, saj ga želijo kupiti čim ceneje. Zato svoj izračun vrednosti podjetja podkrepite s prodajnimi pogodbami, bazo strank, povezavami in drugimi mehkimi podatki, od katerih bo imel veliko tudi investitor kot bodoči solastnik vašega stratupa,” je interese investitorjev razkrila predavateljica. To je tudi eden najboljših načinov za zmanjšanje dvoma o tveganosti naložbe in nižjo zahtevano donosnost.
 

Bolj umetnost kot znanost

Vrednost podjetja lahko ocenjujemo po metodi diskontiranih denarnih tokov – prosti denarni tok diskontiramo na današnjo vrednost, diskontna stopnja pa odraža donosnost, ki jo zahteva investitor. Takšne metode se sicer zelo redko uporabljajo v zelo zgodnjem obdobju razvoja podjetja, saj je vrednotenje startup podjetja bolj umetnost kot znanost. "Vaš realni prihodek določite tako, da kar izbrišete en kvartal, saj v treh mesecih po prejemu investicije ne morete prav veliko storiti. Če investitor zahteva skrbni pregled, ga običajno plača podjetje. Namen tega skrbnega pregleda je predvsem identifikacija vseh možnih tveganj. Precej običajno je tudi to, da se podjetje in investitor dogovorita, da del zneska položijo na drug račun, v primeru plačil, ki bi jih za sabo potegnila določena tveganja v primeru pogodbenih kazni in podobno,” je pojasnila predavateljica.
 

Investicija kot ortodoksna muslimanska poroka

Povsem drug svet zahtev in pričakovanj v primerjavi s tem, kar so včeraj povedali predstavniki investitorjev, je v svojem udarnem predavanju predstavil eden vidnejših slovenskih startup podjetnikov Aleš Špetič, ki je pri svojih napotkih upošteval predvsem izkušnje iz pridobivanja investicij za podjetji Zemanta in CubeSensors. Po Špetičevih besedah gre za proces, ki še najbolj spominja na dogovorjeno poroko med mlado nevesto in izkušenim starejšim ženinom v ortodoksnem muslimanskem svetu.
 

Brez poslovnega načrta in finančnih projekcij

Kot meni Špetič, so finančne projekcije, »budgeti« in poslovni načrti za startupe povsem irelevantni, saj nihče ne more zagotovo vedeti, v katero smer se bo obrnila nova tehnologija oziroma odziv trga nanjo. Poleg tega investitor načeloma išče podjetje, ki tako izstopa, da ga ne more opredeliti nobena formula. Bolj bi ga morala zanimati glavna tveganja, ki lahko blokirajo rast podjetja.”Noben investitor od mene ni zahteval prodajnih projekcij za dve ali tri leta, prav tako za nobeno svoje startup podjetje nisem napisal poslovnega načrta. Investitor vam denar daje za obdobje 12 do 18 mesecev, za več kot to vam ne more zaupati. Bistveno je torej vprašanje – kaj je največ, kar s tem denarjem, ki vam zagotavlja leto ali leto in pol življenja, lahko naredite,” je bil nazoren Špetič. Tako seveda postopajo najboljši investitorji, medtem ko velika večina investitorjev po Evropi in svetu še vedno želi videti načrte. Ne toliko z namenom, da se bodo ti povsem uresničili, temveč zato, da podjetniki pokažejo svoje kompetence, sploh tisti, ki začenjajo prvič. Pri serijskih podjetnikih so takšni dokumenti tudi v Evropi manjkrat zahtevani, kar dodatno kaže na to,  da imajo različni investitorji zelo različna pričakovanja in procese.
 

Dober občutek in kocke v žepu

”Proces investicije, ki sicer gre skozi nek utečen postopek, je zelo mehka znanost, ki temelji na tem, da ima nekdo dober občutek glede tebe, da se ustvari prava kemija. Najboljši nasvet za »pitch« – povejte ga tako, da ga bo investitor čez par dni znal obnoviti svojim kolegom ali sodelavcem. Če je možno, imejte produkt ves čas pri sebi – sam imam svoje kocke vedno v žepu – in ga pokažite v živo. In zapomnite si – ključna naloga »pitcha« je, da si vas investitor zapomni in vas povabi na sestanek,” je poudaril govornik.
 

Metrike za investitorje: ugled, poznanstva in izkušnje

Od investitorja poleg denarja pričakujte tri najpomembnejše stvari: njegov ugled, mrežo poznanstev in izkušnje pri delu v določenih panogah. ”Ugled Freda Wilsona, ki je vložil v Zemanto, je mlademu podjetju iz Slovenije dalo ogromen kredit pri uveljavljanju na ameriškem trgu. Mreža poznanstev je pomembna predvsem za produkte iz specifičnih panog, kot so denimo mobilna omrežja ali biotehnologija, s pomočjo katerih vam investitor prek svojih kontaktov odpre vrata, ki bi sicer ostala zaprta. Prav tako želite imeti ob sebi nekoga, ki ima bogate poslovne izkušnje, ne da ga vi učite, kaj se vodi posel,” je metrike za ocenjevanje investitorjev strnil Špetič.
 

Problem tranš - potencialno večja neosredotočenost

Čeprav se je v svetu startupov precej uveljavilo nakazovanje investicijskega denarja po tranšah, te po izkušnjah Špetiča ustvarjajo pritisk, ki startupe defokusira od njihovega ključnega dela, še posebej če so te vezane na neke fiksne cilje, ki se lahko ob stiku načrta s trgom pokažejo za nerealne. ”Če te nekdo vsake tri ali štiri mesece ‘šraufa’, zakaj prodajni cilji niso bili doseženi, pri tem pa ne razume, da je toliko neznank v tem procesu, in da mora podjetnik istočasno še voditi ekipo, kadrovati in inovirati, je morda na mestu vprašanje, zakaj ti naenkrat ne zaupa celotnega zneska za 12 ali 18 mesecev. Razumem, da so tranše mehanizem za zaščito investitorja, vendar v negotovem svetu startupov, kjer se čez noč lahko spremeni celotna paradigma trga, po mojem mnenju niso najboljša rešitev. Zato je toliko bolj pomembno, da je investitor nekdo, ki zaupa, da boste dali vse od sebe, in da se boste v kritičnih trenutkih znali sestati ter pogovoriti, kako naprej.” je svoje izkušnje oziroma napotke skozi oči podjetnika strnil Špetič. Pri tem velja poudariti, da tranše za izplačila pri razpisu SK200 niso vezane na posebne fiksne cilje.
 
Kljub svoji kritičnosti pa je Aleš Špetič poudaril izjemen pomen razpisov Slovenskega podjetniškega sklada SK50 in SK200, ki bi jih podjetniki morali vzeti resno, saj vnašajo novo odgovornost in priložnost za razvoj startup scene v Sloveniji.
 

Finalni napotki za izboljšanje prezentacij

Po predavanju Aleša Špetiča je sledili ‘pitching’ trening s Tomažem Frelihom iz Hekovnika in Brankom Drobnakom iz kluba Poslovni angeli Slovenije. Vseh devet ekip je dobilo dragocen 'feedback' in finalne napotke za izboljšanje svojih prezentacij, ki jih bodo pred komisijo startup mentorjev predstavile na demu dnevu v sredo, 8. oktobra 2014. Takrat bodo udeleženci programa tudi izvedeli, koliko točk od skupno 30 možnih so pridobili v tem drugem krogu pred-selekcijskega postopka.
 

Za dodatno samozavest in zanos

Dejstvo, da država prek razpisov SK50 in SK200 vstopa kot soinvestitor v podjetja, startupom daje dodatno samozavest in zanos za razvoj, je svoje vtise po zaključku izobraževanja strnil Tomaž Izak iz ekipe Modri planet, ki na geodetski trg uvaja novo storitev oziroma aplikacijo za izdelavo 3D modelov na podlagi fotografij, posnetih iz zraka.
 

Nepogrešljiva znanja za vse, ki iščejo investicijo

Tudi po mnenju Simona Megliča iz ekipe GlobalWebDJ, ki uvaja inovativno poslovno storitev na področju predvajanje glasbe, je program usposabljanja za pridobitev investicije prek razpisa SK200 odličen in nepogrešljiv za vse podjetnike, ki iščejo investicijo. Ker je v celotnem procesu toliko podrobnosti, ki so lahko odločilne in na katere je treba biti pozoren, bi takšen program morali dati skozi vsi startupi, saj bi si s tem zelo povečali možnosti za uspeh na trgu ter vstop zasebnega investitorja, je povedal Meglič.
 

Program priprave podjetij na investicijo so omogočili ...

Stanislava Vabšek

Komuniciranje in pr Start:up Slovenija

Vse objave avtorja