Mnogo startup ustanoviteljev se strinja, da je življenje podjetnikov naporno, nepredvidljivo in stresno. Težke situacije, dvomi, padci, problemi in izzivi so na podjetniški poti nekaj vsakdanjega. Vendarle je lahko ta pot veliko lažja, če v njej nastopijo mentorji, ki s svojimi dolgoletnimi izkušnjami podjetnikom pomagajo. Tudi našim startupom v okviru Startup Plus programa pomagajo vrhunski podjetniški strokovnjaki, ki jih motivirajo in potiskajo k ciljem. Letos smo na tradicionalnem SK Teambuildingu podelili prestižno priznanje za Naj startup mentorico in Naj startup mentorja in ob tej posebni priložnosti govorili z Naj startup mentorjem 2021/2022 Nikom Klanškom, ki nam je razkril več o njegovih podjetniških začetkih, mentorstvu in napovedih za prihodnost. 

 

Niko Klanšek se je s podjetništvom srečal že v mladih letih, saj prihaja iz družine z dolgo podjetniško tradicijo. Niko je kasneje soustanovil več uspešnih startupov in velja za enega najuspešnejših Slovencev na platformi Kickstarter, ki mu je za svoje projekte uspelo zbrati več kot milijon dolarjev. Danes startup podjetnikom uspešno pomaga pri razvoju poslovne strategije, investicijah in marketingu, kar tudi potrjuje dejstvo, da je bil izbran za Naj startup mentorja. Trenutno poleg Crowdfunding in Kickstarter projektov ter mentoriranja večino svojega časa nameni Blockchainu, Web 3.0. in Metaverse. 

 

V nadaljevanju spoznaj nasvete, izkušnje, pogled na prihodnost in zanimive zgodbe Naj startup mentorja 2021/2022 Nika Klanška.

 

[Intervju] Mentorstvo in “network” odpirata vrata

Niko Klanšek, Naj startup mentor in podjetnik

 

Kdaj ste razvili ljubezen do podjetništva?

 

Prihajam iz družine podjetnikov, že moj dedek in babica sta bila podjetnika, saj sta naredila sokove Vipi. Nato je Vipi prevzel moj stric in moja mama je naredila sokove ter sirupe Nektar in Natura. V “Family biznisu” sem, odkar sem se rodil. Glavna tema na vseh naših zajtrkih, kosilih, večerjah, vožnjah z avtomobilom in počitnicah je bil “biznis”. Spomnim se, da vsakič, ko sva z mamo nekam letela, sva na letalu vedno vzela serviete in se pogovarjala o biznisu, razvijala poslovne načrte, računala…

Niko Klanšek z mamo Lucijo Lučko Klanšek. Foto vir: Niko Klanšek Facebook

Ampak moja ljubezen v osnovni in srednji šoli je bila košarka. To je bila moja prva ljubezen. Tako, da se je takrat cela moja družina spraševala: “Kaj je narobe z Nikotom, da nekaj laufa za žogo, a se ne bo šel biznisa kot vsi? Nato sem se v 4. letniku gimnazije, zaradi košarke  preselil v Ameriko in šel na Univerzo v Oregon za eno leto. Takrat sem začel spoznavat Silicon Valley, “Entrepreneurship”, vse njihove zvezde “entrepreneurshipa” in si prebral ful njihovih biografij. Tako nekako sem sam prišel do podjetništva in se zanj navdušil. Ko sem se vrnil, sem prišel do mame in rekel: “Imam eno idejo. Kaj, če se bi midva skupaj šla en biznis? In nato so imeli vsi v familiji party in rekli: “Niko je prišel nazaj na našo stran.”  

 

Kaj je bil vaš prvi “biznis”?

Prvi biznis, idejo, podjetje sem v bistvu začel skupaj z mamo. Delala sva smutije, ker je cela moja družina iz “beverage” industrije. Imel sem ideje, da bi imeli smutije v “pouch-ih”. In leta 2005 smo smutije v “pouch-ih” e4b lansirali v Ameriki in na koncu pokrivali več kot 600 trgovin. Z mamo sva to delala 4 leta, vsak dan sva bila v pisarni in delala na ideji. Ko sem končal univerzo, sva se odločila, da je čas, da po 4 letih firmo prodava. Moja mama vedno reče, da je to bil moj magisterij in jaz se strinjam.

 

Kako ste prišli na idejo pametnih koles Smart Wheel in kako ste začeli s tem projektom?

 

Po koncu študija leta 2008 sem si vzel eno leto prosto in probal ful različnih idej in projektov ter šel malo potovat po svetu. Za 3 mesece sem šel v Južno Azijo ter opazil električna kolesa. Bilo mi je wow. Rekel sem si, da bi tudi sam imele enega in ugotovil, da se prodajajo na Kitajskem. Proizvajalca sem poklical preko Skypa in povedal mi je, da je minimalno naročilo cel kontejner, kar pomeni 50 koles. Nato sem se pogajal in se dogovoril za naročilo 5 “samplov”. Vrnil sem se nazaj v New York in oktobra dobil 5 koles. Preostala 4 električna kosela sem dal na Craiglist in jih prodal v 2 dneh ter naredil profit.

 

Ko sem se svojim električnim kolesom vozil po New Yorku, so me ljudje ustavljali in spraševali, kaj je to. Videl sem, da je za električno kolo ful zanimanja. Ko sem raziskoval market, sem ugotovil, da električnih koles še ni, je pa po drugi strani veliko zanimanja zanje. Odločil sem se, da grem v čisti “Bootstrap”, kupil letalsko karto za Shanghai in odpotoval tja za 3 tedne. Obiskal sem več kot 50 proizvajalcev električnih koles. 

Moj cilj je bil, da najdem dobra in kvalitetna kolesa ter se zmenim za 90-dnevni rok plačila ala bootstrap. Po 2 tednih mi je res uspelo prepričati enega proizvajalca, da je Amerika “huge market”, ki ga obvladam in kjer sem že naredil en uspešen “exit”. Zaupali so mi in mi dali 90-dnevni rok plačila. 

Niko s Smart Wheel kolesom. Foto vir: Finance.si

Ko sem se vrnil v New York, sem naredil “online in pop-up shop” ter že vnaprej prodajal kolesa. Nato sem to obračal in se učil od marketa, kaj ljudje hočejo, česa nočejo in ves profit vložil v razvoj električnih koles oz. Smart Wheela. Vmes smo spoznali Kickstarter in tudi leta 2013 šli na Kickstarter, kjer smo bili uspešni. Leta 2015 smo še enkrat dobili Kickstarter in leto kasneje sem se odločil, da firmo prodam in se posvetim študiju na Harvard Business School.

 

Bili ste zbrani za naj startup mentorja, kako se počutite ob tem?

 

Zelo sem vesel, da sem bil izbran, saj mi to res veliko pomeni. Morem pa reči, da v mentorstvu zelo uživam in ta nagrada je samo potrditev, da startupom res dodajam vrednost. 

Ko mentoriram, izjemno uživam, saj se istočasno učim veliko tudi jaz. 

Zelo rad sem vključen v različne projekte, ker se na tak način ogromno naučim o novih industrijah, kako delujejo različni startupi, več o njihovih idejah… Tako da mi je to res “the best”.

 

Zakaj se po vašem mnenju mentorji tako pomembni za podjetnike in startupe?

Ker prihajam iz košarke, se bo moj primer nanašal prav na košarko. In sicer zakaj v ligi NBA igralci potrebujejo trenerje, če bi tako ali tako mogli že vse znati? V resnici pa je super, da imajo trenerja, ker je to nekdo, ki prihaja od “outside” in lahko vidi drugačno sliko ter ima neki “fresh pogled”. Enako je pri mentoriranju podjetnikov. Nekdo nov lahko prinese nove poglede, z njim se lahko pogovarjaš, “bouncaš” ideje in vse to.

Mislim, da ti lahko mentorstvo in tvoj “network” odpirata nova vrata.

Si se kdaj pojavil tudi v vlogi mentoriranca?

 

Kot sem že omenil, sem tudi sam delal svoj prvi projekt z mamo, ki je imela za sabo že več kot 30, 40 let podjetniških izkušenj in je bila potem tudi moja mentorica. Prav, zaradi njene pomoči sem lahko preskočil ful stvari. Jaz sem se na tak način preko nje naučil ogromno, saj mi je razložila veliko stvari in sem tako vedel, kako naprej. Opozarjala me je na detajle. Svoj čas nisem rabil “wastat” za učenje istih napak, ki jih je delala na svoji poslovni poti ona. 

 

Kaj loči tiste ideje, ki se potem realizirajo od tistih, ki obstanejo na neki točki?

 

Pri uspešnih idejah vidim, da se te dolgo časa kalijo v ljudeh ali med frendi, ki se med seboj pogovarjajo in jih oblikujejo na način, da jih s pomočjo feedbackov obračajo in pivotirajo.  

 

Največ projetkov pa se ustavi, ko v ekipi začnejo nekaj razvijati, pridejo s produktom ven in šele nato vidijo, kaj vse še morajo popraviti in pivotirati. Problem se pojavi, ker so navadno že preveč investirali v razvoj, da bi lahko šli vse popravljat, in se jim zato zatakne ali pa dobijo neki “feedback”, iz katerega ne znajo razviti nekaj novega.

 

Kaj je neka najpogostejša napaka, ki jo počnejo startupi?

 

Tukaj se bom osredotočil na “Community” in “Attention”, ki sta zelo pomembna za to, da prideš do ljudi. In prav na to startupi veliokokrat pozabijo. 

 

Danes drži formula 1000 fans. To je neki koncept, ki govori, da v bistvu karkoli se spomniš, katerokoli idejo imaš, je na tem svetu 1000 ljudi, ki ti je zanjo pripravljeno dati 100 evrov na leto. Point je, kako najti in priti do teh 1000 ljudi. 

 

Danes uporablja telefone, računalnike in internet več kot 4 milijarde ljudi, kar pomeni, da so vsi ti ljudje povezani. Pogruntati moreš samo, kako najti teh 1000 ljudi med 4 milijardami, ki so “crazy enough”, da jim bo všeč bilokatera ideja, ki jo imaš. 

Najbolj ključno je, da si iznajdljiv in veš, kako priti do ljudi ter kupcev in imaš neki “break through”, da te ljudje spoznajo. 

Nahajamo se v “Attention Economy” in najbolj pomembno je, kdo ima več “Attentiona” in followerjev, saj ima navadno ta tudi več moči. Veliko CEO-tov večjih firm je danes tudi Social CEO-tov. Poglejmo primer Elona Muska, ki je vsekakor Social CEO, saj ima ogromno sledilcev, veliko tweeta in na koncu dneva s par tweeti ter idejami spreminja svet. 

 

Kaj menite, da prinaša prihodnost in kje se skrivajo priložnosti za startupe? 

 

Ena stvar, kjer jaz vidim veliko potenciala, izhaja iz miselnosti Web 2.0. v Web 3.0. V Web 3.0. imaš ful nekih različnih stvari, imaš d.o.o (angl. LLC) in DAO ali decentralizirano avtonomno organizacijo. Moja hipoteza je, da bo v naslednjih 10 letih več ustanovljenih DAO podjetij, kot je podjetij z obliko d.o.o. na celem svetu.

 

Druga stvar je, da ko nekaj “buildaš”, že zdaj razmišljaš, kako boš svoje uporabnike, stranke in skupnost vključil v svoj projekt, da bodo del njega. Ne samo tako, kot smo to do zdaj počeli, torej da naredimo neki produkt, ki ga ljudje hočejo uporabljati, mi pa ga zaračunamo, ampak na način, da ljudi v vsakem koraku vključimo, da postanejo del naše firme, organizacije in produkta. 

 

Danes so po večini že vse te DAO organizacije “open” in se lahko nanje priklopi kdorkoli. In jaz vidim, da se bodo DAO podjetja začela delati kot grozdje, tu bo en DAO, tam bo en DAO in na tak način bo število DAO-tov rastlo. Nato se bo skupina ljudi, ki bo delovala kot en DAO, priklopila na drug DAO in mu dodajala vrednost. Tako bodo DAO podjetja sodelovala medsebojno. Jaz vidim v tem res ful potenciala.

 

Kaj pa prihodnost in Metaverse?

 

Moja teza je, da imamo Web1.0., web 2.0. in Web 3.0. in lahko rečemo, da je naslednji korak Web 4.0. oziroma “immerse”, saj se bomo začeli “immersat”. Po domače povedano to pomeni, da bomo šli noter v web.

 

Danes ima Oculus ali VR Headsete že 15 milijonov ljud, med njimi sem tudi sam. Apple bo verjetno naslednje leto prišel ven s svojimi očali, kar pomeni, da bomo imeli 100 milijonov uporabnikov takoj. 

 

Moje mnenje o tem, kaj se bo zgodilo je, da bomo začeli živeti v 2 svetovih. En je ta, v katerem smo in ta drugi je metaverse. Trenutno bodo prvi “use case” igrice in entertainment. Naslednji use case pa bo, da bomo vse spletne strani naredili tako, da bodo “immersi” vseh spletnih strani. Še ena stvar, ki jo vse to prinaša je, da se bomo lahko začeli še bolj noter družiti, sodelovati in delati stvari. Metaverse ne bodo več samo igrice, ampak bomo v njem imeli vedno več novih stvari.

 

Tudi sami ste uporabnik Oculusa, kakšni so vaši vtisi o očalih in kako jih bomo uporabljali po vašem mnenju v prihodnosti?

 

Ko sem prvič dal gor Oculus in jih začel uporabljati, sem imel mentaliteto: “Joj, kam gremo… zdaj bomo vsi začeli živet v Metaverse svetu… kaj pa bo s tem svetom tukaj?”. 

Niko Klanšek z VR očali. Foto vir: LinkedIn.

Ampak v bistvu, ko sem dal dol “headset-e”, sem začel še bolj ceniti ta svet tukaj. To izkušnjo sem primerjal s tem, da sem zares začel “respectat” Slovenijo in kaj vse imamo tukaj šele potem, ko sem 12 let živel v Ameriki. Verjamem, da bo enako z očali Oculus. 

 

In še ena moja osebna teza o NFT-jih in metaverzu. Imam dve hčerki, ki sta zdaj stari 1 in 3 leta. Ko bosta stari 18 in 20 let si želim še vedno biti kul oči. In kaj to pomeni? Moje mnenje je, da bosta onidve pri 18 in 20 letih odšli na žurko v navadnih majicah, nato pa si bosta nadeli “Augmented reality” očala. 

Čez ta očala bodo vsi na žurki videli, kakšne obleke in “hude” stvari imajo. Moja ideja je, da bosta punci prišli do mene in mi rekli: “A mi daš iz “walleta” tisto ta hudo stvar, da jo bom naslednjič imela na party?”. 

 

Mislim, da je smer, v katero gremo čisto kul in dobra tudi za okolje, saj ne bomo več potrebovali toliko stvari. Enostavno si bodo uporabniki, ko bodo hodili po cesti, dali gor očala in imeli vse, kar potrebujejo za svoj “social” status digitalno.

 

Katere 3 nasvete bi podali startupom?

 

Prvi nasvet je, da je startup “lifestyle” in ne “profession”, torej startup ni služba, ampak je življenjski stil. Po drugi strani pa je Startup founder tudi “profession”, saj je to v bistvu tvoj “title”. Tudi sam vem, da je vedno težko, ko te nekdo vpraša, kaj delaš in je potem težko reči, jaz pa sem startup founder, saj ljudje ne vedo, kaj zdaj to zares pomeni.

 

Druga stvar je, da se je treba zavedati, da je čisto vsak projekt, ki je danes ful uspešen, bil že nekajkrat pred tem, da se bo zaključil ali končal že na začetku. A tukaj igra ključno vlogo iznajdljivost, vztrajnost in nepopuščanje s strani founderjev. Treba je vedeti, da bo zagotovo v prvih nekaj letih prišlo do situacij, ko ne veš, kako naprej in si tik pred tem, da zaključiš. Tukaj je ključna vloga founderja. 

 

Tretja stvar je, da se je potrebno zavedati, da je founder tisti, ki daje projektu ali firmi kulturo. Kultura vpliva na to, kako se bodo obnašali ljudje in kakšen bo produkt. V bistvu je to prav noro, saj se kultura podjetja vidi na vseh korakih.

 

Kaj bi danes svetovali sebi 20 let nazaj?

 

V New Yorku sem živel 10 let in New York je tako velik, da si ti lahko v nekem svojem “bubblu” in sploh ne veš, da se zraven tebe dogajajo neke druge stvari, ker so ti “bubbli” ne povezujejo oz. “crossajo”.

 

Na primer, ko sem bil v New Yorku, sem delal v istem co-working space kot Indiegogo, recimo 2 bloka stran je bil Kickstarter. Jaz se takrat nisem nikoli ustavil in pogledal, kaj je to. Šele ko sem prišel v Slovenijo, sta me o Kickstarterju ozavestila Luka Lečičnik in Tadej Glažar.   

 

Moj nasvet samemu sebi bi bil, da ne bit skoz samo v svoji industriji in v svojem “bubblu”, ampak pojdi ven iz “bubbla”. Konstantno se je potrebno učiti novih stvari.

 

In še za na konec, katere knjige bi po vašem mnenju moral prebrati vsak startup founder?

 

Vsekakor svetujem knjigo Lean Startup. Prav tako priporočam knjigo The Startup Games, avtorja Williama Draperja, katerega sem tudi spoznal v Silicon Valley. 

 

Sam imam zelo rad tudi biografije, svetujem biografijo Steva Jobsa, Phila Jacksona, ki je treniral Chicago Bulls in Shoe Dog, ki govori o težkih začetkih danes ene najbolj znanih podjetij Nike. Ta mi je bila zares čisto huda!

 

Z mentorsko podporo do hitrejše rasti in prepoznavnosti 

Prejemniki finančnih spodbud P2, SK75 in SI-SK so upravičeni do individualnega mentorstva s strani izkušenih podjetnikov in podjetniških svetovalcev oziroma startup mentorjev. Baza mentorjev je sestavljena z vrhunskih strokovnjakov in podjetnikov. 

 

Startup mentorji z nasveti, povezovanjem in usmerjanjem pomagajo podjetnikom oziroma podjetniški ekipi razviti stabilno in dobičkonosno podjetje. 

 

Startupi, ki so v preteklosti koristili mentorsko pomoč, danes beležijo hitrejšo rast podjetja, večjo prepoznavnost in boljšo poslovanje. 

 

SPOZNAJ STARTUP MENTORJE

 

Vrhunski programi Startup Plus

Slovenski podjetniški sklad pa za portfeljska podjetja organizira tudi številne druge vrhunske podjetniške programe, kot so Prodajni pospeševalnik, Startup klinika, SK GROWTH, konferenca Podim, HardwareSTART, Pospeševalnik Web 3.0. In mnogi drugi. Vsebinski programi učinkovito dopolnjujejo finančne produkte P2, SK75 in SI-SK, ki slovenskim zagonskim podjetjem zagotavljajo od 54.000 EUR do 600.000 EUR zagonskih sredstev.

 

Spoznaj druge programe

 

 

###

Program sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.