1. Kakšni so vaši splošni vtisi glede finalistov letošnje nagrade Slovenski start:up leta?

Prav vsi letošnji finalisti so se mi zdeli krasni! Všeč mi je bilo, ker so bili zelo zagnani, idej polni in kar precej raznoliki med sabo - nekateri so imeli produkte, drugi IT rešitve. Navdušile so me tudi njihove podjetniške zgodbe, kako so začeli svojo podjetniško pot. Na primer: Teja Bajt je bila pred ustanovitvijo Inno Laba zaposlena pri neki večji organizaciji pa se je vseeno odločila za samostojno podjetniško pot, Deltahub noro rastejo kljub svoji podjetniški in tudi dejanski mladosti. Odlično se mi zdi, da se tako mladi ljudje odločijo uresničiti svoje ideje, se izpostavijo s svojimi projekti in se predstavijo pred komisijo. Zelo pozitivno! 

2. Kaj vas je pri zmagovalcu fasciniralo? Imate  - kot izkušena podjetnica - za InnoBox ekipo kak nasvet za naprej?

Prav ta Tejina zgodba, saj je imela izbiro iti po poti znanstvenice in delovati na nekem inštitutu ali univerzi, ampak je očitno imela v sebi tudi to željo po podjetniški poti, ki je zaenkrat prevladala. Zelo mi je všeč, da si celotna ekipa prizadeva znanje prenašati tudi na naslednje generacije. To se mi res zdi zelo pomembno in vredno izpostaviti. Prav je, da nekdo, ki ima neko znanje, želi le-tega predati naprej otrokom. Pohvale vredno je tudi, da so se v času Covid-19 obdobja znali hitro prilagoditi potrebam na trgu in popolnoma spremeniti svoj poslovni model. Da zaradi zapiranja države in drugačnosti vsakdana dobesedno čez noč niso obupali, ampak so poiskali drugo rešitev, katera je danes fizični produkt, ki jim je odprl vrata tudi na tuje trge.

Želim jim, da delajo še naprej tako dobro kot so to počeli do zdaj. Svetovala bi jim, da se čim več mrežijo s pravimi ljudmi, ki jim lahko pomagajo odpirati vrata na tuje trge. Naj poskrbijo, da imajo res prave ljudi okrog sebe, ki jim pomagajo. To so lahko na primer mentorji ali strateški partnerji, ki jim lahko v tistih res ključnih trenutkih priskočijo na pomoč. Zelo je tudi pomembno, da so dobra ekipa, saj brez tega nekih pomembnih korakov ne gre narediti. Temu je res treba nameniti veliko pozornosti, da se zastavljeni cilji tudi uresničijo. Naj stremijo k temu, da so sproti izboljšujejo, da se dobro odzivajo na spremembe in novosti poslovnega okolja ter da ne pozabijo, da so vedno lahko še boljši. Pomembno pa je tudi, da najdejo neko ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Da ni vse samo podjetje. Če ima človek spočito glavo, lažje funkcionira. 

3. Kakšen je po vašem mnenju doprinos nagrade Slovenski start:up leta za slovensko startup sceno? 

To se mi zdi zelo pomembno, saj gre za potrditev podjetja, ki to dobi. Poleg tega je tudi potrditev širši skupnosti. Drugi na tak način lahko vidijo primere dobrih podjetniških praks, kako lahko nekomu res uspe, s čim se nekdo ukvarja, kaj vse nekdo dela. Premalo se govori o startupih v Sloveniji. Ne samo zmagovalec, ampak tudi vsi finalisti in vsi drugi, ki so se prijavili, so nekomu drugemu lahko vzor kot primer dobre prakse. Morda pa kdo zaradi teh podjetnikov naredi tisti korak naprej in si reče: “Aha, bom pa jaz tudi poskusil.” Seveda pa je to še vedno tekmovanje in nekdo na koncu mora zmagati. Pomembno se mi zdi, da se o nagradi, finalistih in zmagovalcu tudi na veliko piše, da je od zadaj tudi neka publiciteta, da se lahko startupi dobro predstavijo širši javnosti, ki bi zanje drugače težje izvedela. 

4. Kakšne so vaše želje za prihodnjo generacijo finalistov Slovenski start:Up leta? Kaj bi si pri izboru za leto 2023 želeli?

Vedno je odlično, da so podjetniške ideje čim bolj raznolike, želela pa bi si tudi, da se naslednje leto prijavijo v še večjem številu kot letos. Odlično bi bilo, da bi se še več podjetnikov upalo javno izpostaviti in se predstaviti Sloveniji. Želela bi si tudi, da so drugo leto bolj inovativni, česar letos ni bilo tako v ospredju, in da ta nagrada postane neki prestiž. Da si mladi podjetniki te nagrade zaželijo, gredo v podjetništvo s ciljem, da enkrat dobijo ta naslov, ki jim posledično mora nekaj prinesti za njihovo prihodnost. Lepo bi tudi bilo, da so naslednje leto čisto vsi trajnostno naravnani, da o tem razmišljajo. Pa da dobimo kakšnega ‘Unicorna’ :).

5. Kaj na slovenski startup sceni pogrešate?

Pogrešam povezanost in sicer v dve smeri. Prva - povezanost med fakultetami in podjetji. Veliko imamo znanstvenega znanja na fakultetah in raznoraznih inštitutih, ki pa se zelo redko prenese v podjetništvo, v tujini  pa je to že v bistvu praksa. Druga - boljša povezanost med samimi podjetniki. Slovenski podjetniki se med seboj premalo poznajo. V Sloveniji bi morali biti ena velika podjetniška skupnost in se ne deliti po na primer Ljubljani, Mariboru. Premajhni smo in si tega res ne moremo privoščiti. Slovenija mora stopiti skupaj, da lahko resnično zaživi, drug drugemu si moremo pomagati.

Pogrešam pa tudi neko konkretno podporo našim mladim podjetnikom. Zavedam se, da smo mala država, ki ne razpolaga z veliko sredstvi, ampak bi kljub temu morali na državni ravni razmisliti, kako konkretno pomagati nekemu startupu. Ne zgolj z 10.000 € ali nekaj mentorskimi urami, ampak moramo začeti govoriti o nekaj 100.000 € in letnih mentoriranjih. Podjetje in podjetnik na začetku v povrečju potrebujeta več časa in pozornosti. Želela bi si tudi več te povezanosti starejši-mlajši. Starejša generacija podjetnikov, ki je sedaj tik pred upokojitvijo, ima res veliko izkušenj, ki bi jih lahko predala naprej mlajšim. 

6. Kaj vas vedno znova navdušuje, ko spremljate mlade podjetnike?

Pri mladih podjetnikih me vedno bolj navduši njihova energija, koliko imajo idej in zagnanosti, da res vse poskusijo. Že po enem letu delovanje si upajo vstopiti na tuje trge, Slovenija jim je kar hitro premajhna in jim že na začetku podjetniške poti ne pomeni primarnega trga, gredo kar hitro v svet. Pogled na podjetništvo se je v zadnjih letih res precej spremenil.

7. Bi želeli še sami kaj dodati?

Odlično se mi zdi, da se ljudje odločajo za podjetniško pot, da novi, mladi in zagnani podjetniki so. Priporočila bi jim, da razmišljajo čim bolj trajnostno in naj čim več svojega znanja, ki so si ga pridobili na poti, podelijo naprej, da se podjetniška miselnost čim bolj razširi.