Tretja mednarodna konferenca Future 4.0, ki je potekala 17. in 18. novembra 2020, je znova uspešno povezala industrijske korporacije z obetavnimi zagonskimi podjetji. Letos se je zaradi znanih okoliščin iz skladiščnega prostora Gorenja preselila na splet in navdušila s popolnoma virtualno izkušnjo, ki je pritegnila 573 udeležencev iz celotne Evrope.

 

Organizatorji in partnerske korporacije – Gorenje, Kolektor, BSH, Iskra, Esotech in Iskratel – so uspeli izbrati 111 zagonskih podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne, Črne Gore, Albanije, Makedonije, Izraela, Bolgarije, Turčije, Grčije, Avstrije in celo Gvatemale, ki so se danes z njimi srečali na 1:1 sestankih.

 

Karla Sitar, direktorica SAŠA inkubatorja, je uvodoma poudarila, da je letošnja konferenca resnično posebna, "saj smo za njo prejeli zlato priznanje za inovacije regionalne Gospodarske zbornice in dokazali, da tudi manjše inovativne ekipe lahko ustvarjamo velike spremembe".

 

Velenje verjame v mlada podjetja

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je dejal: "Ponosni smo, da konferenco gostimo v Mestni občini Velenje, kjer so doma velika industrijska podjetja, ki so danes tudi partnerji konference." Župan je dodal, da je bila odločitev, da so pred petimi leti ustanovili SAŠA inkubator, ena izmed boljših, saj so v tem času vzgojili 60 zagonskih podjetij in ustvarili 100 delovnih mest. 

 

Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje

 

"Danes se Velenje sooča s prehodom iz premogovne v visokotehnološko regijo in pri tem računamo na mlada zagonska podjetja, ki razmišljajo izven okvirjev. V ta namen bomo v bližnji prihodnosti zgradili tudi industrijski inkubator," je zaključil Dermol.

 

 

Tovrstni dogodki so korak v pravo smer

Dogodek je tudi letos podprl Slovenski podjetniški sklad. Direktorica mag. Maja Tomanič Vidovič je prepričana, da so dogodki, kot je Future 4.0, korak v pravo smer. Poudarila je, da Slovenski podjetniški sklad z mehanizmom soinvestiranja z neodvisnimi zasebnimi investitorji zagotavlja lastniško financiranje za hitro rastoča inovativna podjetja v njihovih začetnih fazah razvoja in si želi bolj aktivnega vključevanja korporacij, kot je to primer dobre prakse tudi v tujini.

 

Mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada

 

Le eden je lahko prvi

Prvi osrednji govorec dogodka je bil slovenski pionir letalstva Ivo Boscarol, ki je letos registriral prvo povsem elektrificirano letalo in s tem začel novo ero v letalstvu. Nazadnje se je podobno velik preboj v letalstvu zgodil davnega leta 1950.

 

Ivo Boscarol, Pipistrel

 

Pipistrel se tako izpostavlja kot eno najbolj kreativnih podjetij v EU, konstantno rast pa beležijo že 20 zaporednih let. Na dan lahko izdelajo eno letalo, danes pa po svetu leti več kot 2200 njihovih letal. Boscarol je poudaril, da so inovacije del njihovega DNK, brez teh pa enostavno ne bi bili, kjer so danes. V podjetju tako kroži mantra, da je prvi samo eden, vsi ostali so kvečjemu drugi.

 

Inovacije so ključne za preživetje podjetij

Brian Matt iz Harvard Innovation Huba je opozoril, da tudi investitorji na finančnih trgih vedno bolj zaupajo inovacijam, ne zgolj podatkom prodaje ter velikostim podjetij. Tako je spomnil na primer Tesle, ki proizvede manj avtov in ima manj dohodkov kot Daimler, a vendar je tržna vrednost podjetja bistveno večja. Enak konkurenčen vzorec je opazen v primeru kitajskega spletnega velikana Alibabe in ameriškega 3M.

Matt pravi, da inovacija zdaj ni zgolj modna podjetniška beseda, temveč je ključna za rast in predvsem za preživetje podjetij. Spomnil je, da je kar polovica podjetij iz slovite letvice Fortune 500 povsem izginila, to pa se lahko zgodi tudi trenutno aktivnim podjetjem.

 

"Inovacija zdaj ni zgolj modna podjetniška beseda, temveč je ključna za rast in predvsem za preživetje podjetij."

 

Inovativnost pade, ko se poveča strah

Na nujnost inovacij je opozoril še profesor iz prestižne bostonske univerze MIT Matt S. Kressy. Predstavil je teorijo, ki jo imenuje inovativni paradoks. Paradoks je predstavil kot spremembe v razmerju med strahom in inovacijami, ki je posledica nekakšnega naravnega razvoja podjetij.

V začetku so podjetja nedorasla in brez pravih odgovornosti, pravi Kressy in dodaja, da je prisotno tudi bore malo strahu, saj ustanovitelji tudi ob neuspehu ne izgubijo veliko.

 

 

Če v podjetje vstopijo investitorji, novi zaposleni in ostali deležniki, se strah poveča, inovativnost pa pade, opiše rast podjetja Kressy. V velikih podjetjih tako enostavno prevlada strah nad inovacijami. Ključ do uspeha naj bi ob rasti bilo še stalno negovanje kulture inovacij.

Najbolj zanimiva in prepričljiva podjetja so tista, ki ohranjajo dobro razmerje med strahom in inovacijo, izpostavi Kressy. Kressy v svojem slogu pravi, da tudi če se podjetja izogibajo tveganju, je največje tveganje skoraj vedno stagnacija. "Če v podjetju ne delate na inovativnosti, je nekje zunaj podjetje, ki se nima česar bati, in bo našlo nekaj boljšega od tega, kar ponujate vi," še dodaja Kressy.

 

"Če v podjetju ne delate na inovativnosti, je nekje zunaj podjetje, ki se nima česar bati, in bo našlo nekaj boljšega od tega, kar ponujate vi."

 

Veliko priložnosti za podjetja, ki bodo razvijala rešitve za digitalno transformacijo

Na okrogli mizi, ki je bila podprta s strani projekta Digital Regions, se je Emilija Stojmenova Duh o prihodnosti in pomenu novih tehnologij pogovarjala z gosti iz javnega in zasebnega sektorja. Državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo mag. Peter Geršak je poudaril, da bodo v smeri digitalizacije podprli razvoj umetne inteligence, pametnih mest in varnostnih rešitev.

 

 

Pravkar pripravljajo razpis za občine, da podprejo projekte za razvoj pametnih mest. "Ta sredstva bodo namenjena tudi startupom in inovativnim podjetjem, ki bodo sodelovala z občinami." Skozi strukturirano debato so prišli do sklepa, da se odpira veliko priložnosti za podjetja, ki bodo razvijala rešitve za digitalno transformacijo.

 

 

Na dogodku so razglasili tudi Future Startup 2020. To je postalo podjetje Ektimo, ki se ukvarja z analizo podatkovnih baz, s čimer rešujejo različne podjetniške izzive. Ustanovitelj in direktor podjetja Rok Okorn je povedal: "Nagrada je prepoznanje našega dela, ki potrjuje, da delamo prav in da ponujamo dobre rešitve." Med finaliste so se uvrstili še Viar, 360 Provideo, Semblie in Autotech.

 

Celotno konferenco si lahko ogledate na tej povezavi.