Mestna občina Maribor je že drugo leto zapored ena ključnih podpornic konference PODIM. Z županom dr. Andrejem Fištravcem smo se tokrat pogovarjali aktivnostih in rezultatih, s katerimi se Maribor uveljavlja kot prepoznavna točka na globalnem zemljevidu sveta. Po treh letih trdega dela so iskanje svežega zasebnega kapitala, aktivno privabljanje in podpora novim investicijam ter programi, kot je Start:up Maribor, dali prve vidne rezultate. Župan je vesel, da se je lokalna start-up skupnost uspešno umestila v globalne tokove in da prekipeva od vitalnosti in socialne ter kulturne samozavesti, hkrati pa je zelo ponosen na vse nove generacije podjetnežev, ki soustvarjajo gospodarski razvoj mesta, države in regije.
--
Že drugo leto zapored je MOM eden izmed ključnih podpornikov konference PODIM. Kakšen je po vašem mnenju pomen dogodka, ki ravno v Mariboru zagotovi odmevno srečanje celotnega startup ekosistema Slovenije in Alpe-Adria regije ter omogoči sodelovanje in povezovanje ključnih deležnikov (startupov, investitorjev, predstavnikov korporacij in podpornih organizacij)?
Za prihodnost Maribora je nujno, da postane prepoznavna točka na globalnem zemljevidu sveta. S konferenco PODIM to vsekakor postaja, saj je kot največja in najbolj vplivna startup konferenca v Alpe-Adrija regiji pritegnila okoli 800 udeležencev, med njimi več kot 50 investitorjev iz vsega sveta, več kot 100 predstavnikov korporacij, med katerimi je letos tudi 6 močnih slovenskih korporacij, ki so letošnji PODIM Challenge ‘blue chip’ partnerji (Kolektor, Iskratel, Pošta Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije in Nova KBM) ter več kot 250 startupovcev iz 20 držav. V PODIM startup katalog se je umestilo 135 izbranih, najbolj obetavnih startup podjetij letošnjega PODIM-a, za katere bodo organizatorji konference v obeh dneh trajanja dogodka organizirali okoli 200 spoznavnih sestankov oz. ena-na-ena srečanj z zainteresiranimi investitorji, predstavniki korporacij in drugimi potencialnimi poslovnimi partnerji.
MO Maribor letos omogoča brezplačno udeležbo na PODIM-u mariborskim startup podjetjem obenem pa smo še posebej veseli, da bo letos v Maribor pripotovalo tudi več kot 25 mladih zamejcev iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske, z namenom krepitve sodelovanja Slovencev, ki živijo in delajo v tujini, s podjetniki in podjetniško skupnostjo v matični državi.
Zadnji dve leti sistematično podpirate tudi program Start:up Maribor? Kateri so ključni razlogi in rezultati, da ste kot partner pristopili k temu programu in kakšni so načrti na področju neposrednih oblik spodbujanja startup podjetništva v prihodnjih obdobjih?
Organizatorji programa Start:up Maribor so nam poročali, da so startup podjetja, vključena v podprte programe v letih 2015 in 2016, v mestu Maribor ustvarila več kot 70 novih delovnih mest. V tem obdobju je nastalo in bilo podprtih več kot 20 novih startupov s sedežem v mestu Maribor. Pri številu angažiranja novih sodelavcev v mestu Maribor izstopajo podjetja Reveel Technologies, ki je prejelo tudi 2 mio dolarjev investicije tveganega kapitala v ZDA, podjetje Drugi vid, tudi dvakratni zmagovalec prestižnega tekmovanja TechCrunch Disrupt v Londonu, AdoraMED, ki je prejemnik investicije tveganega kapitala v višini 300.000 EUR iz ZDA in Bolgarije in je v letu 2016 zasedlo tudi drugo mesto na uglednem tekmovanju Zimmer Biomet Connected Health Innovation Award 2016 v Švici ter podjetje Simarine, ki si utira pot med prestižne dobavitelje navtične opreme. Samo izpostavljena štiri podjetja so v letih 2015 in 2016 prispevala k nastanku več kot 40 novih delovnih mest v mestu Maribor.
V letu 2016 je bilo v okviru programa Start:up Maribor izvedenih 7 podjetniških dogodkov, in sicer tri srečanja startup skupnosti, tri specialistične podjetniške delavnice ter velik tridnevni startup vikend, na katerem je podjetniške projekte razvijalo 26 ekip v sodelovanju z več kot 20 mentorji (skupaj več kot 80 udeležencev dogodka).
Kakšni pa so rezultati programa Invest in Maribor v zadnjem letu oz. v čem je po vaše ključni pomen novih naložb, ki ste jih uspeli pritegniti v Maribor – nov razvojni center skupine Comtrade, odprtje podružnice uspešnega nemškega podjetja Aspiria GmbH, odprtje nove tiskarske proizvodne hale podjetja Florjančič Tisk in seveda odprtje ličarskega obrata kanadske družbe Magna International v Hočah, poleg Mariborskega letališča, ki je pred kratim dobilo novega strateškega lastnika.
Najbolj vidni rezultati so nova delovna mesta, ki nastajajo v okviru različnih poslovnih iniciativ (Comtrade, Aspiria, Florjančič tisk, Brobo Europe, prihod Magne , Palfinger, nakup Mariborskega letališča in še več manjših investicij). Drugi pomemben vidik je ta, da je Maribor postal najbolj prepoznano urbano središče Slovenije, za katerega se ve, da je investitorjem prijazno okolje in da bodo različne občinske službe storile vse, da bi našle skupen jezik s posamezno poslovno iniciativo, ki se jim zdi Maribor primerno poslovno okolje. V tem času je Maribor postal tudi veliko mesto v povezovanju z velikim kitajskim trgom oziroma različnimi regijami in mesti. Prav v teh dneh je mestni svet MO Maribor sprejel odločitev, da se Maribor pobrati z dvema velikima kitajskima mestoma (Hangzhou in Chongqing), kar bo zagotovo odprlo nove poslovne poti na azijski trg. Konec koncev je delo s kitajskimi partnerji tudi pripeljalo v Maribor veliko investicijo v Mariborsko letališče (v prvi fazi cca. 300 mio EUR).
Kako komentirate to živahno dogajanje v Mariboru (nove investicije, program Start:up Maribor, največje srečanje startup ekosistema na PODIM-u …) v luči kakovostne preobrazbe gospodarstva v Mariboru in regiji, ki ne bo zgolj zagotavljala novih delovnih mest, temveč tudi odpirala možnosti za prebojno inoviranje in razvoj, katerega pomembni nosilci so seveda tudi startup podjetja?
Zanimivo je, da je Maribor v zgodovini naredil največji vzpon v gospodarskem, socialnem in kulturnem smislu ravno v času svetovne gospodarske krize konec 20. let preteklega stoletja. Sedaj se dogaja nekaj podobnega. Mesto je neupravičeno plačevalo velikansko ceno tako imenovane demokratične preobrazbe, tudi zato ni realno pričakovati, da bo nov vzpon mesta mogoč s pomočjo države. Zato je iskanje svežega privatnega kapitala in idej edina možnost. Po treh letih trdega dela so vidni prvi rezultati.
Lokalna startup skupnosti ni več lokalna skupnosti. Veseli me, da se je umestila v globalne tokove in da prekipeva od vitalnosti in socialne ter kulturne samozavesti. Želim si, da bi se večina podjetij, ki jim v fazah razvoja nudimo podporo skozi programe kot je Start:up Maribor, ohranila svoja matična podjetja v domačem Mariboru oziroma ponudila zaposlitve lokalnim prebivalcem. Prizadevamo si, da bodo spodbude občine še naprej zanimive, sem pa že zdaj ponosen na vse nove generacije podjetnežev, ki soustvarjate gospodarski razvoj regije.
