O deeptechu, globokih tehnologijah, so visoko nad mestom, na celjskem Starem gradu, razpravljali poznavalci tehnologij in akterji slovenskega startup okolja pod taktirko ekipe Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja.

Zakaj DragonDays? “Ker stavimo na zmaje. Zmaji gradite prihodnost. In v boju med samorogom in zmajem, bi zmagal slednji,” je v uvodu deeptech in startup festivala DragonDays na celjskem Starem gradu udeležence nagovoril direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja Jakob Gajšek. In zakaj Celje? “Preprosto zato, ker je med Mariborom, kjer je vsako leto Podim, in med Ljubljano, kjer je vse drugo,” je bil slikovit.

Tudi celjski župan Matija Kovač je izpostavil podjetniško skupnost Celje in izrazil željo, da bi dogodek postal tradicija, nekakšna platforma za isto misleče ljudi.

Matija Kovač

Predvsem o deeptechu je bilo govora na dogodku, pa tudi o drugih sodobnih tehnologijah, ki ne krojijo le podjetniških aktivnost, ampak tudi življenje družbe. Umetna inteligenca (AI) kot del deeptecha je bila tema prve razprave, v kateri so sodelovali Nejc Škoberne (Meetings.bio), Valentina Metež (Proky) in moderator Matic Užmah (Synthesia). Na vprašanje, kako bo umetna inteligenca spremenila svet do leta 2030, je Nejc Škoberne odvrnil, da tega nihče ne ve v resnici: “Smo namreč zelo na začetku te poti in težko si predstavljamo, kako eksponentna bo ta rast. Bo pa tehnologija bolj operativna, ko bodo cene padle, ‘pamet’ tehnologije pa narasla.”

Tudi biotech je del deeptecha in Maj Hrovat iz ekipe Juicy Marbles je govoril o svoji izkušnji s tehnologijo, ki predstavlja najdražji segment v verigi tehnologij, zato je bilo zanj in za ekipo, ki ustvarja ene najboljših mesnih nadomestkov, ključno, da znotraj deeptecha ustvarijo vitko inoviranje.

Trg dela se že močno spreminja zaradi umetne inteligence

Jasno pa je, da bo imela AI velik vpliv na delo, in to ne na enostavnejše poklice, pač pa na bolj zahtevne, pisarniške poklice, te, ki jim v ZDA pravijo white collars. “Kar je zanimivo, ker smo vedno mislili, da bo fizično delo najprej avtomatizirano, zdaj pa zgleda, da bo tehnologija nadomestila nefizično delo.”

V Škobernetovem podjetju so prav zaradi prihoda umetne inteligence močno racionalizirali delo in dvignili učinkovitost ekipe, enak primer so imeli tudi v podjetju Valentine Metež. Nejc Škoberne priznava, da se zdaj ukvarjajo predvsem z digitalnim botom za posvetovanje, ki temelji na odzivih, ki jih je njihov prodajni svetovalec ustvaril skozi leta.

Valentina Metež je opozorila, da output umetne inteligence, predvsem če govorimo o Chat GPT temelji na vhodnih podatkih. “Če ne znaš dati dobrih pozivov, tudi ne boš dobil nič dobrega,” pravi in opozarja, da bodo ob nepremišljeni uporabi tehnologije čez nekaj let spletne strani polne vsebine, ki ne drži.

So pa, priznava, zaradi AI na udari najbolj osnovni ustvarjali vsebine, delno tudi programerji, ampak ne vsi. Kajti že za ustvarjanje nove umetne inteligence bo potreben človek, umetna inteligenca se sama ne bo zmogla reproducirati. Nejc Škoberne meni, da bo tehnologija vedno bolj ogrožala poklice, ki so vse višje na lestvici zahtevnosti.

Celo o vrednotah tehnologije, tudi umetne inteligence je bilo govora. Te so zdaj bolj usklajene z zahodnim svetom, s tamkajšnjo miselnostjo. A z odprotkodnostjo se bo to spremenilo, pravi Nejc: “Vrednote bodo drugačne in morda ne v skladu z zahodnimi vrednotami.” Zanj je ključno vprašanje tudi, ali smo ljudje biološko zmožni biti zadovoljni, srečni, če nismo odvisni od sadov našega lastnega dela. “Smo lahko srečni, če nam ni treba delati za preživetje, ampak lahko delamo karkoli? Odgovora na to še nimamo,” pravi Nejc Škoberne.

Matija Srbić, Jakob Gajšek in Thomas Klem Andersen

Podpreti je treba inženirje in raziskovalce, da gredo na trg

O ljudeh in o skupnosti so govorili tudi Thomas Klem Andersen (DeepTech Alliance), Matija Srbić (Nuqleus) in Jakob Gajšek. Da se nič ne zgodi brez ljudi, je bilo slišati. Naj tehnološki ustanovitelji podjetij ta tudi vodijo? Naj se naučijo poleg razvoj tudi posla? Ali je lažje, da za vodenje najemajo zunanje posameznike? Na Danskem je veliko raziskovalcev, ki naredijo spin out iz akademskega okolja, je dejal Klem Andersen, a dodal, da okolje še ne podpira raziskovalcev, da bi postali podjetniki in zato je tvegano, če veliko časa porabijo za to, ne dobijo pa zaslug za to v akademskem okolju in to je zanje izguba časa. “Zato je pomembno, da takšne posameznike univerze podprejo v pridobivanju trženjske miselnosti,” pravi Klem Andersen.

Matija Srbić je prepričan, da dober CEO ne pride z inženirske strani, ampak s poslovne in ima izkušnje z gradnjo podjetij. So pa, dodaja, med profesorji in doktorji znanosti zainteresirani, ki bi radi postali CEO, da gredo iz cone udobja in da zgradijo podjetje. “Včasih pa tudi ni druge možnosti. Sam sem bil tipični inženir, imel sem strah pred javnim nastopanjem, spoznavanjem ljudi, a sem vedel, da če želim zgraditi uspešno podjetje, se moram začeti pogovarjati z ljudmi,” je razložil svojo zgodbo Matija Srbić in dodal: “Če je motivacija večja od strahu, je vse mogoče.”

Tudi dostop do najboljših deeptech startupov je pomemben, pa seveda povezovanje deeptech startupov s korporacijami. A tam se stvari odvijajo počasneje, počasi. Če je tri mesece lahko za korporacijo povsem sprejemljiva doba za sprejemanje odločitve, za startup to lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo.

Ko je beseda nanesla na skupnost, je Thomas Klem Andersen poudaril pomen zaupanja. Pomembna je gradnja ekosistema. “Vsi bi želeli bolj integrirano Evropo, ki je še zmeraj zeo fragmentirana. Temu se bomo morali posvetiti v Evropi, če bomo želeli res dobre ekosisteme,” je poudaril.

Vrednost podatkov, ki so temelj deeptech podjetij, je neprecenljiva

O pomenu zbiranja podatkov (big data) je med drugim v predstavitvi zgodbe o BirdBuddyju govoril tudi soustanovitelj Žiga Vrtačič. “Nikoli še nismo zbirali toliko podatkov o vedenju ptičev kot zdaj. BirdBuddy vsak dan sprejme podatke milijona opazovanj pričev. In moje sanje so, da se zbudim in po zaslugi BirdBuddyja populacija določenih vrst ptic ni več v upadu. Uporabnike zato vidim kot državljane znanstvenike,” je bil slikovit.

Uporabnik, ki bi torej rad le spoznal ptiča, lahko pomaga s podatki, ki jih deeptech na tak način zbere, poganjati nove tehnologije in raziskave. “Najbolj ‘meaningful’ stvari ne bodo nastale, ker bi jih mi ustvarili, ampak bodo temeljile na podatkih, ki smo jih mi zbrali,” je prepričan Žiga Vrtačič.

Tudi Andraž Tuš (Tuš) je govoril o moči podatkov, ki jih podjetje danes izkorišča za razvoj novih storitev in nadgradnjo obstoječih. Prav med pandemijo korone so lahko v preteklosti pridobljene podatke dobro unovčili pri razvoju spletne nakupovalne platforme HitriNakup.si. “Podatke smo zbirali že zadnjih 20 let, še veliko preden smo poznali njihovo vrednost. Prvih 15 let te vrednosti nismo poznali, zadnjih pet let pa jih intenzivno uporabljamo,” se je spomnil časov, ko so začeli s programom zvestobe.

Danes večina odločitev, ki jih sprejemajo, temelji na podatkih, predvsem pa nakupna izkušnja njihovih kupcev. Analiza in obdelava velikih količin zbranih podatkov je močna veja deeptech podjetništva. Tuševa teza je, da morajo svoje uporabnika poznati tako dobro, da mu lahko s tehnologijo potem nakupno izkušnjo kar najbolj olajšajo, kajti nihče si ne želi preživljati časa z nakupovanjem. Po vzoru Netflixa zdaj tako gradijo persono svojega kupca. Kako torej narediti nakupovanje delikatese zanimivo? Kratko naj bo, hitro naj mine, pravi Tuš.

Deeptech je ključen tudi v trgovini, a prihodnost nakupovanja po njegovem ni v očalih za virtualno resničnost, saj je virtualno sprehajanje po trgovini dolgočasno, je prepričan. Je pa ključno odlično poznavanje kupca in tukaj deeptech igra pomembno vlogo.

Ko je govoril o tranziciji podjetja, je izpostavil predvsem, kako težko se najprej spremeni posameznik, še toliko težje pa je spremeniti celotno podjetje. In dodal, da je pomembno imeti tim ambasadorjev v podjetju, ki potem za seboj potegnejo še druge člane ekipe.

Deeptech ima pomembno vlogo pri diagnosticiranju bolezni, še posebej tistih, katerih prej nismo diagnosticirali. “V preteklosti smo ljudi pogosto označevali kot neposlušne ali poredne, danes pa imamo s pomočjo deeptecha možnost postaviti diagnozo za takšna stanja. Pri duševnih boleznih doslej ni bilo veliko objektivnih meril za ugotavljanje bolezni. Vendar pa je deeptech spet odigral ključno vlogo pri prepoznavanju takšnih stanj in omogočil bolj objektivno ocenjevanje,” je dejal Jurij Dreo, soustanovitelj in CTO BrainTripa.

Tudi Vet4science s pomočjo deeptecha naslavlja izzive v veterinarski medicini, na podlagi katerih z inovativno metodo prepoznavanja bolezni prispevajo k zmanjšanju uporabe antibiotikov, kar je tudi zaveza EU.

Konferenca Dragon Days

Nikoli ne smeš odnehati

Tudi podjetnika Erazem Polutnik (LXNAV) in Peter Galeša (Valmar) sta v pogovoru podala nekaj zanimivih napotkov za podjetnike. “Če nisi v okolju, ki te opogumlja pri tem, kar počneš, je težko uspeti,” je dejal Peter Galeša. Erazem Polutnik pa je dodal, da brez trdega dela ni uspeha. “Nikoli tudi ne smeš odnehati. Sam ne bi uspel brez sodelavcev. Ti so izjemno pomembni, pomagajo mi razvijati ideje in želja je imeti tako veliko podjetje, da bi lahko imeli svoj vrtec za otroke zaposlenih. To bi pomenilo, da so ljudje v ekipi mladi.”

V zelo navdihujočem govoru pa je uradni del dogodka na celjskem gradu sklenil izjemni Mark Pleško, soustanovitelj in direktor Cosylaba. Skozi zgodbo podjetja, ki ga vodi, je nanizal nekaj dragocenih lekcij. Med drugim to, da je Slovenija lepa za življenje, ampak presneto majhna za posel. “Rast startupa, kar še posebej velja v segmentu deeptech, gre od ene krize do naslednje in s tem je treba živeti. Ampak to je okej, to je naravna rast,” je med drugim dejal in dodal, da podjetje ni v krizi, dokler ne ostane brez ljudi.

Mark Pleško je ob koncu tudi pohvalil pobudo za izvedbo dogodka, pa tudi lokacijo, saj je po njegovem mnenju prav, da se tudi Celje pojavlja na zemljevidu dogodkov startup in tehnološke skupnosti. Tudi Matevž Petek (Povio) je bil vesel, da se je v Celju zgodil tak dogodek. “Morda ni toliko deeptech relevanten zame osebno, je pa vsekakor velika vrednost tega, da slišiš zgodbe drugih founderjev,” je dejal.

“Cilj je bil, da razbijemo mit, da je deeptech strogo znanost. Saj v veliki meri je, ampak veliko deeptecha najdemo tudi v študentskih projektih, v korporacijah, v kickstarter kampanjah, ... Tehnologija je nekaj, kar te zgodbe povezuje, jih dela dobre, ni pa edina,” je dejal Jakob Gajšek, zadovoljen z izvedbo dogodka.

Tudi župan Matija Kovač ni skoparil s pohvalami na račun festivala, dodal pa tudi: “Celje je vedno znalo reciklirati svoje potenciale; uspešno smo naredili prehod iz industrijskega mesta v bolj storitveno. In danes je priložnost za razvojni korak, zato smo pobudo Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja sprejeli z odprtimi rokami. In to ne zgolj na mestni občini, pač pa predvsem v podjetniški skupnosti, ki je v to vložila veliko energije. Menim, da je to spodbuda za delo naprej.”

Dogodek del širše podpore Sklada za Deep Tech podjetja

Dogodek je potekal v okviru širše podpore Slovenskega podjetniškega sklada in je bil namenjen “deep tech” projektom. V okviru omenjene podpore bo potekal tudi Deep Tech Demo Dan in kontinuirano mapiranje “deep tech” projektov.

Demo dan

Mapiranje “deep tech” projektov

Za prejemnike finančnih spodbud na voljo številni vrhunski Startup Plus programi

Slovenski podjetniški sklad za portfeljska podjetja organizira tudi številne druge vrhunske podjetniške programe, kot so Startup klinika, konferenca Podim, vertikalni pospeševalniški programi, mednarodni pospeševalniški programi in mnoge drugi.  Vsebinski programi učinkovito dopolnjujejo finančne produkte P2, SK75 in SI-SK, ki slovenskim zagonskim podjetjem zagotavljajo od 54.000 EUR do 600.000 EUR zagonskih sredstev.

SPOZNAJ STARTUPPLUS PROGRAME

###

Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.