V letošnjem letu se zaključuje petletno programsko obdobje, v okviru katerem je Slovenski podjetniški sklad podprl številne programe za zagonska podjetja ter preko finančnih instrumentov kot so P2, SK75 ter SI-SK zagotavljal tudi financiranje. Ekipa Sklada skupaj s pristojnimi ministrstvi že aktivno pripravlja program za zagonska podjetja za novo programsko obdobje. Pripravljalno poletno obdobje je kot nalašč za klepet o tem, kaj zanimivega pripravlja Slovenski podjetniški sklad v obdobju nove finančne perspektive.

 

Paradni produkti Slovenskega podjetniškega sklada, ki so v preteklem obdobju sistematični in celovito podpirali slovenska inovativna zagonska podjetje skozi njihove različne faze, so prav gotovo P2, SK75 in SK-SI. Po konceptu dvojčkov so podprtim podjetjem poleg različnih tipov financiranja zagotavljali tudi celovito vsebinsko podporo skozi različne t.i. Startup Plus programe. O bilanci preteklega obdobja in načrtih za novo, smo zato govorili s tremi strokovnjaki Sklada, ki sodelujejo v ekipah odgovornih za posamezne programe, in sicer z Manfredom Lepejem, Nino Urbanič ter Ano Vele.   

 

Iz leve: Manfred Lepej, Ana Vele in Nina Urbanič in Slovenskega podjetniškega sklada

Sklad je v preteklem obdobju inovativna zagonska podjetje podpiral skozi različne faze. Z zagonsko spodbudo P2 (54.000 EUR zagonske spodbude) za najzgodnejšo fazo zagona, z SK75 (75.000 EUR konvertibilnega posojila) za fazo vstopa na trg ter SI-SK (so-investiranje z zasebnimi vlagatelji) za začetek hitre rasti. 

 

V 16 letih s P2 podprli več kot 700 projektov

Mag. Manfred Lepej iz Sektorja finančnih spodbud Sklada skupaj z ekipo skrbi za priljubljeni produk P2, ki je namenjen podpori podjetjem v najbolj občutljivi razvojni fazi, tam nekje do starosti enega leta. S ponosom pove, da je bilo v 16 letih obstoja P2-ja, z njim podprto preko 700 inovativnih zagonskih podjetij, ki so prejela okrog 40 milijonov EUR finančnih spodbud. Stopnja preživetja teh podjetij je približno 75 %, v povprečju pa so dodatno ustvarila 4 nova delovna mesta. 

 

 

Skoraj desetina preskoči v hitro rastoča podjetja z več milijonskimi prihodki

“9 % vseh podprtih P2 podjetij pa uspe preboj v tako imenovana scale-up podjetja, ki ustvarjajo več milijonske prihodke in ustvarijo povprečno dodano vrednost na zaposlenega v višini približno 74.000 EUR“ doda Manfred.

V tem žlahtnem klubu so globalno prisotna slovenska tehnološka podjetja kot so Acies Bio, Visionect, EKWB, Moj mojster, Geneplanet, Elaphe, Blub Blub, Beeping, Biosistemika, Red orbit, Mesi ter številna druga. Prav Mesi je pred kratkim za nadaljnjo globalno rast od nemškega SHS Capitala prejel 18 milijonsko investicijo. 

 

Manfred Lepej z ekipo skrbi za P2

Več o investiciji in razvojni poti podjetja preberite v kratkem intervjuju z direktorjem in so-ustanoviteljem podjetja Mesi, Jakobomo Šušteričem. Kot zanimivosti gre na tem mestu omeniti, da je bilo podjetje Mesi ustanovljeno leta 2010 in se že leto kasneje uvrstilo med finaliste izbora Slovenski startup leta. Njihove začetki si lahko ogledate v videu iz leta 2011 na povezavi. 

 

Najvidnejši uspe zadnjih generacij P2 so zbrani v reportaži na povezavi.

 

Podcenjevanje trga in ekipa največja izziva podjetij v zgodnjih fazah 

Na vprašanje, kaj so po njegovih izkušnja, najpogostejši izzivi, zaradi katerih zagonska podjetja ne uspejo, Manfred svoje misli strne v dve točki:

 

1. Slaba ocena trga. Najbolj si podjetja polomijo zobe zaradi slabe ocene trga, podcenjevanja zahtevnosti vstopa na trg ter površne analize potreb bodočih kupcev navede Manfred. 

2. Ekipa podjetja pa je drugi najpogostejši krivec za težave. Bodisi ekipa ni dovolj heterogena po kompetencah, je premajhna za vse izzive ali pa zaradi slabih odnosov podjetje začne stagnirati. 

 

Manfred še doda, da “na papirju” na začetku vse izgleda idealno, vendar pogosto čas pokaže drugo sliko, ki je manj rožnata od prvotne. Prav zato na poti do zadnje, tretje tranše P2 razpisa, v povprečju odpade kakšna četrtina podjetij še doda. 

 

Zagonska spodbuda po novem 72.000 EUR

P2 se je v 16 letih skladno z izkušnjami in potrebami spreminjal. Manfred spremembo napoveduje tudi za novi P2, ki bo predvidoma objavljen pozno jeseni ali v začetku prihodnjega leta. Predvideni sta dve bistveni spremembi glede na prejšnja leta. Prva je višina sredstev na posamezno podjetje, ki bi se naj predvidoma povišala na 72.000 EUR. Druga sprememba pa je povprečno število podprtih podjetij iz dosedanjih 40 na leto, na predvidenih 30 na leto. Temeljna mehanika financiranja po tranšah naj bi ostala podobna kot smo je bili vajeni do sedaj. Mandred še enkrat poudarja, da je razpis še v usklajevanju, zato se do dejanske objave lahko še kaj od zgoraj navedenega spremeni. 

 

P2-jevec Mesi do 18 milijonov investicije za rast 

Nedavno je veliko potrditev doživelo P2 podjetje Mesi, ki je od nemškega sklada tveganega kapitala prejelo 18 milijonov vredno investicijo. Ob tej priložnosti smo z Jakobom Šušteričem opravili kratek intervju, ki ga najdete na povezavi. 

“Slovenski podjetniški sklad je našemu podjetju čisto na začetku dal največ – vero, da bomo zmogli razviti podjetje do prve investicije sklada ali zasebnega kapitala. Ta vera pa so bili vsi produkti, ki jih SPS ponuja in smo jih pri nas tudi izkoristili. P2 je bil prvi produkt, ki nam je pomagal zaposliti prvo osebo in pomagal pri razvoju produkta.” Jakob Šušterič

Intervju Jakob Šušterič

 

2014 izjemna generacija v SK portfelju

Za razliko od P2, imajo SK programi, v katere štejemo SK50, SK75, SK200 ter SI-SK krajšo zgodovina pove Nina Urbanič iz Sektorja za posebne razvojne spodbude, ki skrbi za omenjene programe. Skupaj je bilo s konvertibilnimi posojili (SK50 in SK75) podprtih 108 podjetij s sredstvi v višini 7,65 mio EUR ter z lastniškimi instrumenti (SK200 in SI-SK) 23 naložb s sredstvi v višini 7,055 mio EUR. Podatek, ki zgovorno priča o ambicioznosti omenjenih podjetij je, da so omenjena podjetja za svojo rast in razvoj zbrala še dodanih 13,98 milijona EUR zasebnih vlagateljev.   

 

 

Nina omeni, da je bila prav generacija podjetij leta 2014 izjemna. V omenjeno generacijo spadata trboveljski Chipolo ter Modri planet v katere je Sklad lastniško vstopil, ter svoje naložbe tudi že donosno odprodal. Kot zanimivost Nina navede še podatka, da povprečen letni prihodek na podjetje v programih SI-SK znaša 2,3 milijona EUR, v programih semenskega kapital SK pa 1,4 milijona EUR. 

 

Najvidenjši dosežke SK podjetij so zbrani v reportaži na povezavi, kjer najdete tudi intervju z direktorjem in ustanoviteljem po prihodkih najuspešnejšega SK podjetja - Chipola. 

 

Vse traja dalj časa in je dražje kot je bilo prvotno planirano 

Tudi Nina, ki aktivno spremlja vse lastniške naložbe Sklada, je delila svoje uvide uspešnih in manj uspešnih podjetniških zgodb. Prav vsem je skupno, da podcenjujejo koliko časa bo trajalo, da dosežejo določen mejnik in koliko bo to stalo. Zato so v veliki prednosti podjetja z dovolj kapitala ter z močnimi ekipami, katerih ključni ljudje so tudi kot solastniki vpeti v podjetje. To zagotavlja dovolj zagona, da lahko podjetja preživijo obdobja velikih izzivov, ki so po njenih izkušnjah najpogosteje povezana z vstopom na trg ter doseganjem relevantnih prodajnih številk. 
 

Nina Urbanič na Skladu skrbi za lastniške naložbe

 

“Praviloma bolje poslujejo podjetja, katerih ustanovitelj so bolje organizirani, natančni in tudi učljivi ter odprti za predloge mentorjev in strokovnjakov. Takšni ustanovitelji tudi pogosto izkoriščajo razpoložljive programe vsebinske podpore, ki jih v okviru Startup Plus programov ponuja Sklad.” je svoje mnenje na vprašanje, kaj ločuje najboljša podjetja, strnila Nina. 

 

Sklad po novem znova kot investitor v skladih semenskega kapitala

Sklad bo tudi v prihodnjem programskem obdobju podpiral zagonska podjetja v fazi vstopa na trg, vendar posredno. To pomeni, da bo zagotovil finančna sredstva za sklad semenskega kapitala, ki pa ga bo upravljal zasebni upravljalec. Ta bo tudi zagotovil del zasebnega kapitala v omenjenem skladu. 

 

Želja je, da se upravljavec izbere že naslednje leto

Enako kot pri P2, je oblikovanje sklada še v teku. Na Skladu si prizadevajo, da bo v prihodnjem letu že izbran zasebni upravljalec za omenjen sklad in da bodo v najkrajšem možnem času urejeno vse potrebno za začetek investiranja.  Semenski kapital Sklada je namreč še kako pomemben za slovenski ekosistem zagonskih podjetij, kjer je prav v fazi semenskih investicij še vedno obstaja verzel. 

 

Sklad je v preteklosti marsikateremu podjetju pomagal preživeti pot skozi t.i. “dolino smrti”, zato ekipa vlaga veliko napora, da čim prej zagotovi instrument za to občutljivo fazo svoje misli zaključi Nina. 

 

Predlog za nov program so izkušnje in povratne informacije iz preteklosti

Slovenski podjetniški sklad pa poleg finančnih instrumentov načrtuje tudi prenovo programov t.i. vsebinske podpore, ki jo sedaj poznamo pod imenom Startup Plus Programi. Načrtovanje prenove vodi Ana Vele iz Oddelka za strateško načrtovanje in pravne zadeve, ki je z nami delila izhodišča za oblikovanje programov v novi finančni perspektivi. 

 

Ana Vele, članica ekipe, ki oblikuje programe vsebinske podpore

 

Osnova za načrtovanje novih programov je bila temeljita analiza obstoječih, ki so jo skupaj z zunanjim partnerjem izvedli med podjetniki in izvajalci. Ključne zaključke s strani podjetnikov Ana strne v:

 

• Mentorska podpora sodi med najbolje ocenjene dele vsebinske podpore,

• Podjetniki preferirajo individualizirane in specializirane programe, ki jim zagotavljajo točno tisto podporo, ki jo v trenutku potrebujejo,

• Raje se udeležujejo strnjenih in intenzivnih programov, prav tako kot izjemno koristne ocenjujejo udeležbo na večjih mreženjskih dogodkih,

• V prihodnosti si želijo glede na stopnjo izkušenosti ter na vertikalo v kateri delujejo ukrojene in prilagojene programe.

 

Ana še dodaja, da so poleg zbranega feedbacka, na oblikovanje pomembno vplivale tudi dobre prakse in trendi iz tujine ter smernice Evropske unije. 

 

Vsebinska podporo bo evolucija, ne revolucija

 

Ana poudari, da bo nov program evolucija obstoječega in nikakor ne revolucija. Predlog, ki je v oblikovanju, bo temeljil na štirih stebrih, in sicer: 

 

1. Promocija slovenskega inovativnega zagonskega ekosistema. Aktivnosti bodo namenjene vsem deležnikom start-up in scale-up ekosistema in bodo obsegale različne aktivnosti za promocijo in podporo ekosistema, med katere spadajo na primer različni mreženjski in promocijski dogodki, tekmovanja ter druge podobne aktivnosti, ki jih je Sklad podpiral že v preteklosti.  

2. Podporne storitve za potencialne inovativne zagonske podjetnike in obstoječa inovativna zagonska podjetja, ki bodo obsegale pred-inkubacijski in inkubacijski program ter horizontalni pospeševalnik. V tem sklopu načrtujejo tudi program za krepitev deep-tech podjetništva ter celovit mentorski program. 

3. Pospeševalniški programi, ki jih delijo skladno z njihovim namenom, in sicer: podpora pri pridobivanju investicije, podpora pri hitri rasti, podpora za delovanje v specifični industrijski vertikali, podpora pri mednarodnem povezovanju ter podporo pri razvoju trajnostnega poslovanja. 

4. Administrativna in strokovna podpora, ki je namenjena predvsem podpori že obstoječega portfelja Sklada. 

 

Načrtovani vsebinski sklopi vsebinske podpore Sklada v prihodnosti 

 

Tudi Ana poudarja, da so zgoraj navedeni stebri še v procesu usklajevanja, ter da bodo nastavljeni na način, da se bodo lahko tudi sproti prilagajali potrebam podjetniškega ekosistema in razmeram na trgu.  

 

V zadnjih mesecih letošnjega leta bo znano več 

Kot poudarjajo vsi trije sogovorniki, so vsi programi še v načrtovanju, zato se lahko vsebinsko še spreminjajo. Vsekakor pa celotna ekipa Sklada vlaga vse napore, da programi v najkrajšem možnem času dobijo končno obliko ter da pričnejo s postopki konkretizacije in izvajanja. Trdno namreč verjamejo, da bodo posodobljeni programi slovenskemu zagonskemu ekosistemu zagotovili nov zagon in celovito podporo pri za nadaljno rast.

 

###

Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.