Se sprašuješ kaj so trendi hitro rastoče industrije in nove tehnologije prihodnosti? Novo znanja in izkušnje mednarodno priznanih strokovnjakov in investitorjev smo ti želeli približati z dvodnevno podjetniško konferenco CEED Founders Talk: Reimagining the future, ki je potekala v Ljubljani med 6. in 7. septembrom. Na konferenci so se nam pridružili podjetniki, investitorji in strokovnjaki iz ZDA in Evrope, ki so delili svoje izkušnje na področju trajnosti, rasti v podjetju in trendov.  Konferenca je bila organizirana v okviru vrhunskega Startup Plus programa, ki ga sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija. Celotno srečanje je izvedla podjetniška mreža CEED v sodelovanju s CEED mentorji, podjetniki in člani ter organizacijo Nomadic Minds, ki združuje mednarodno uspešne podjetnike in investitorje iz Silicijeve doline.

Konference se je udeležilo več kot 60 udeležencev, organizirana so bila štiri peer-peer srečanja in kar 22 mentorskih srečanj. 

V nadaljevanju najdeš številne zanimive nasvete in zgodbe strokovnjakov, ki so predavali na konferenci. Izvedi kaj je zero-day marketing in kako ga je uporabilo podjetje Zynga z igro Farmville ter kako doseči rast organizacije s krčenjem. Poglej si tudi zakaj je trajnost “must”, kako zadržujejo inženirski kader v podjetju DataRobot in kaj so tisti majhni koraki na dnevni ravni, ki ti bodo pomagali pri rasti podjetja. 

‘Just evil enough’ ali biti dovolj zloben, kaj to sploh pomeni?

Se sprašuješ, kako se prebiti skozi hrup digitalnega marketinga in ustvariti profitabilne kampanje? Emily Ross, soustanoviteljica in CEO podjetja Inkvine, kjer se ukvarjajo s strateškim komuniciranjem za deep tech podjetja nam je na konferenci povedala več o subverzivnem načinu in zero-day marketingu.  

V svoji knjigi »Just evil enough«, Emily obravnava različne pristope in primere. V nadaljevanju boš lahko sponzal/a kako je Farmville s pomočjo zero-day marketinga dosegel več kot 70 milijonov uporabnikov v 9 mesecih. 

Emily nas je postavila pred vprašanje, kaj je težje, ustvariti produkt ali prepričati ljudi, da jim je mar za naš produkt? Seveda je odgovor, da je veliko težje, da dosežemo ljudi. Vendar še vedno večina podjetij posveča kar 90% svojega časa razvijanju produkta, medtem pa pozbaljajo na go-to market strategijo, ki je ključna za uspeh. Torej namesto, da preplavljamo trg z informacijami, moramo pritegniti pozornost našega ciljnega trga. Ugotoviti moramo, kako ustvariti pozornost, jo pritegniti in jo izkoristiti sebi v prid in to v knjigi tudi izvemo. 

Če bomo igrali po pravilih bomo izgubili

Pozornosti NE bomo pritegnili, če bomo igrali po pravilih. Igranja po pravilih smo naučeni vsi. Če bomo igrali po pravilih bomo izgubili, saj pravila poznajo vsi. 

Pomisli na Amazon, Facebook, Tik Tok, Google, Instagram ali Twitter. Ali si tudi ti eden izmed tistih, ki plačuješ, da na teh platformah pridobiš pozornost? Potem tudi ti igraš po pravilih. Vse izmed teh platform so napisale pravila in ti igraš po njih, zato moraš razmišljati subverzivno, drugače, da shekaš te platforma in pridobiš pozornost. Zdaj kot startup ne tekmuješ samo z drugimi startupi, ampak z vsakim Tik Tok posnetkom, memom in motilcem pozornosti na spletu. Če boš dandanes želel pridobiti pozornost, boš moral razmišljati drugače, nekonvencialno. 

In kako razmišljati nekonvencialno?

Veliko lažje je reči kot dejansko razmišljati nekonvencionalno. Odličen začetek, da pričnemo razmišljati nekonvecionalno je, če pomislimo na »hacking«. Hacking je iskanje in izkoriščanje slabosti v računalniškem sistemu ali omrežju. Poznamo dve vrsti hekerjev, tisti ki ne uporabljajo nobenih trikov in so kot zabavni klovni v svetu kibernetske varnosti in tiste, ki odkrivajo nove stvari.

Prve imenujeno »script kitties« in ti izkoriščajo že vse znane slabosti oz. ranljivosti sistema. Drugi so veliko bolj zanimivi, imenujemo jih »zero-day arhitekti«. Uporabljajo subverziven način razmišljanja, da najdejo nove, neodkrite priložnosti in jih tudi izkoristijo.

In kako lahko idejo o zero-day arhitektu prenesemo v našo marketinško strategijo?

V marketingu so »script kitties« imenovani growth hackerji« in  so tisti, ki uporabljajo že preizkušene in znane trike. V marketingu moraš biti »zero-day arhitekt« in preizkušati nove in še neuveljavljene trike. 

Pa poglejmo, kako je zero-day marketing uporabil Farmville:

Najverjetneje si že slišal za podjetje Zynga, ki razvija spletne igre. Vrnimo se v leto 2007, ko je imel Myspace še več uporabnikov kot Facebook. Prav podjetje Zynga je s svojo igro Texas Hold up zaslužno, da je Facebook presegel Myspace. Facebook in Zynga sta kmalu razvila simbiotsko razmerje in dosegla velik uspeh. Farmville je s pomočjo API-ja lahko izvajal igre na Facebooku. Zyngovi razvijalci so preko API-ja dobili dostop do uporabniških podatkov Facebookovih uporabnikov in zaznali so tisto ključno ranljivost, ki jim je omogočila priložnost, da igralci Farmvilla obveščajo in povabijo k igranju neigralce. Na tak način so pritegnili pozornost in jo spremenili v donosno povpraševanje. S pomočjo Farmvilla so v devetih mesecih dosegli več kot 70 milijonov Facebook uporabnikov, kar je takrat predstavljajo med 10 do 20 procentov vseh Facebook uporabnikov. 

Zero-day marketing pomeni, da na trgu zaznamo neko luknjo ali rano in jo tudi izkoristimo sebi v prid, tako kot jo je Farmville.  Če želimo, da nam uspe, torej moramo razmišljati na drugačen, spreobrnjen način in izkoristiti tisto rano na trgu. Razmišljaj o zero-day marketingu vedno znova in znova in preizkušaj neke nove načine. 

In še to, ne bodite dejansko zlobni, ker je svet majhen in povezan. Bodi zloben na način, da izkoristiš pomanjkljivosti trga in jih spremeniš v dobiček.                                                                                                     -Emily Ross

Doseži rast organizacije s krčenjem

Ko slišimo za rast, imamo največkrat v mislih premikanje navzgor, gradnjo in le redkokdaj  krčenje, odpuščanje in zmanjševanje resursov. Prav o tem, kako lahko podjetje ponovno začne rasti, ko namesto dodajanja, odstrani stvari in namesto, da gradi, uničuje nam je predaval Chief Growth Officer pri podjetju Iris, Daniel Mori.  Daniel je strokovnjak na področju uporabe tehnologije in analitike pri strateškem marketingu in growth hackingu, posebej v ‘subscription-based’ modelih v zavarovalništvu in spletnih zmenkarijah. Daniel je mentor startupom v zgodnjih fazah.

Zoosk v težavah 

David nam je na primeru svoje izkušnje v podjetju Zoosk razložil, kako so oni s krčenjem dosegli rast. Zoosk je bila spletna stran za zmenke. Leta 2014 so v podjetju ugotovili, da je podjetje v preteklosti preveč vlagalo in se je znašlo v finančnih težavah. Finančni direktor je napovedal spremembe, odpuščanje.

Najprej so za 15 procentov enakomerno zmanjšali vse oddelke, nato so začeli z odpuščanje od spodaj. Zaposleni, ki so bili dalj časa v podjetju, so imeli manj možnosti, da izgubijo službo, medtem ko so prvi začeli izgubljati delovna mesta tisti z “junior” pozicijami. Sporočilo direktorja zaposlenim je bilo, da se še morajo bolj potruditi, da dosežejo isto raven proizvodnje in enake prihodke kot prej. Seveda ta pristop ni obrodil dobrih rezultatov. 

Krčenje iz 15 na 30 procentov

Eno leto kasneje se je finančni direktor odločil, da morajo zmanjšati 30 procentov delovne sile, a tokrat na drugačen način. Pri Zoosku je bila zdaj popolnoma nova ekipa, sestavljena iz zaposlenih, ki so preživeli odpuščanje in kopice novih. Spoznali so, da je odpuščanje 30 procentov enakomerno po vseh oddelkih nesmiselno, saj so nekateri produktivnejši. Druga stvar, ki so jo naredili je bila opuščanje tehnologije, ki je niso potrebovali. Obdržali so le tehnologijo, ki je bila za njih uporabna in nujna. Ugotovili so tudi, da prvi pristop ni deloval in, da se produktivnost ni povečala, saj so odpustili preveč “junior” kadra. Odpustili so veliko mladih ljudi, medtem ko v srednjem in višjem managementu do odpuščanj skoraj ni prišlo. David je rekel, da so spoznali, da niso bili vitki “lean”, ampak da so birokracija. Prav tako so se začeli zavedati pomembnosti motivacije. S pomočjo avtomatizacije so zaposlenim olajšali delo, hkrati je postalo njihovo delo zanimivejše, saj niso več rabili posvetiti toliko časa nepomebnim, ponavljajočim nalogam. Naenkrat so lahko od 30 do 40 procentov svojega časa vložili v delo, ki je bilo ustvarjalno in uporabno ter posledično postali tudi bolj motivirani.  Po uvedenih spremembah se je podjetje začelo razvijati in rasti z neverjetno hitrostjo. V roku treh let je bilo uspešno prodano enemu največjih konkurentov.

David poudarja, da če ne bi osvežili kadra in tehnologije v podjetju, nikoli ne bi doživeli takšnih uspehov. 

Za na konec nam je v razmislek pustil citat pesnika, novinarja in pisatelja Antoina de Saint-Exupéryja: 

“​​Perfection is achieved, not when there is nothing more to add, but when there is nothing left to take away”. 

Koraki, ki bodo podprli našo vizijo za prihodnjo rast

Ali te zanima, kaj so tista ključna majhni koraki na dnevni ravni, ki bodo podprli vašo vizijo za prihodnjo rast? Več o tem nam je povedal Growth & Performance Marketing strokovnjak v podjetju Clip, Ali Jamal. Ali je angelski investitor in ustanovitelj First Check Ventures. Zadnjih 10 let je deloval kot Product Manager in Growth Executive v podjetjih, kot so Zynga, RockYou, Agoda, Rappi in PayClip.

Poglej spodnji video in ugotovi, kateri so tisti ključni majhni koraki:

Trajnost je “must” danes

Trajnostni razvoj je danes “must have” v podjetništvu. Tudi, ko pride do investiranja v startupe je trajnost tista komponenta, ki je norma, da se investicija izvrši. Tristan Pollock, podjetnik, angel investitor in aktiven član startup skupnosti pravi, da mora biti koncept trajnosti vključen v “core” delovanja, ker to ni samo okras na torti, ampak obvezna osnovna sestavina torte. Miselnost, ki temelji le na ustvarjanju dobička je totalno “out”. Ali te zanima, kako postaviti trajnost v “core” delovanje in istočasno uspešno voditi ekipo, podjetje, ustvarjati profit ter rast? Poglej si spodnji video. 

Umetna inteligenca in zadržanje kadra v inženirskih krogih

Življenja brez umetne inteligence si ne moremo več predstavljati, saj ta vpliva na različna področja kot so zdravstvo, delo, poslovanje, kmetijstvo, bančništvo itd. Eden izmed govorcev, ki nam je prvi dan povedal več o umetni inteligenci in strojnem učenju ter nam prikazal primere iz prakse je bil tudi Anton Kasyanov. Antonu je področje umetne inteligence zelo blizu, saj je direktor inženiringa v podjetju DataRobot, kjer ustvarjajo platformo za umetno inteligenco. Drugi dan konference je Anton odprl razpravo o moči inženirskih talentov. Timi njihovih inženirjev so popolnoma porazdeljeni po različnih pisarnah po celem svetu

Te zanima več o umetni inteligenci in uporabi na različnih področjih, poglej si spodnji video: 

Prisluhni panelnemu pogovoru vseh speakerjev

CEED Founders Talk

CEED Founders Talk konferenca je potekala dva dni, 6. in 7. septembra in je bila sestavljena iz zanimivih predavanj odličnih strokovnjakov, investitorjev in mentorjev ter peer-peer podjetniških skupin in 1:1 mentorskih srečanj. Konferenca je bila brezplačno na voljo startup in MSP podjetnikom, ki se želijo širiti v tujino in narediti korak pri rasti. 

»It's about sharing and reimagining the future together.« 

Konference so se udeležila tudi startup podjetja. Poglej, kaj o konferenci pravi ena izmed članic startup podjetja Karjola, Mateja Treven. 

Še številni drugi odlični programi v okviru Startup Plus programa

Slovenski podjetniški sklad pa za portfeljska podjetja organizira tudi številne druge vrhunske podjetniške programe kot so Pospeševalniški program push2start, Startup klinika, SK GROWTH CAMP, NextRound, GROWdigital, KorpoStart, INTL, Nextround, Šola za investitorje,  HardwareSTART, Pospeševalnik za zdravje in ScaleUPgrade. Vsebinski programi učinkovito dopolnjujejo finančne produkte P2, SK75 in SI-SK, ki slovenskim zagonskim podjetjem zagotavljajo od 54.000 EUR do 600.000 EUR zagonskih sredstev.

Spoznaj ostale programe

###

Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Anemari Pediček

Vse objave avtorja