Novica

Jan Isakovič, Cofound.it: ”The world sucks! And with blockchain, we can perhaps actually make it better.

/12.4.2018, Avtor: Stanislava Vabšek


Ni lahko biti start-up. Še posebej v Evropi, kjer večina VC investitorjev nima lastne start-up izkušnje in jim zato manjka empatije, ki bi celoten proces investiranja naredila bolj humanega. Jan Isakovič to zelo dobro razume, saj je s svojima dvema start-upoma izkusil vse možne podjetniške cikle, vzpone in padce. Kot CEO in soustanovitelj podjetja Cofound.it, ki je svojo pot začelo kot globalni referenčni pospeševalnik za kripto start-upe in z lastno ICO kampanjo junija lani zbralo 13 milijonov evrov, se danes ukvarja z razvojem platforme in protokola za samodejno povezovanje najbolj zanimivih blockchain start-upov z uporabniki, svetovalci in potencialnimi investitorji. Postavili so tudi Cofound.it semenski sklad in strokovno svetovanje, ki so ga prej zaračunavali, začeli ponujati brezplačno. Ocenili so že na stotine blockchain start-upov, delali z ducati in samo lani lansirali deset ICO kampanj. Danes vse te izkušnje in znanja prelivajo v kodo. Končni cilj je učinkovita programska podpora blockchain start-upov v prvih fazah življenjskega cikla, in poskus, da z blockchainom dejansko izboljšajo svet.
 
Ekipa Cofound.it se letošnje PODIM konference udeležuje kot PODIM Challenge partner, ki se ozira za obetavnimi blockchain start-upi. Konferenčno dogajanje bo ekipa razgrela z intenzivno ‘hands-on’ ICO delavnico in vedno izjemnim govorcem Davidom Praisom, ki s svojimi nastopi na noge dviguje vse, ki – tudi in predvsem zaradi blockchaina –verjamejo v boljši jutri.
 
Še preden pa se maja na PODIM-u dejansko srečate z njimi in spoznate njihovo platformo, ki vas lahko spremeni v blockchain samoroga prihodnosti, vas vabimo k branju intervjuja z Janom Isakovičem, ki se kot CEO Cofound.it-a iskreno zavzema za to, da ublaži bolečine start-up founderjev v krvavi bitki za pridobivanje investicije in prvih uporabnikov.  
 
---
Vedno na stičišču biznisa in inovacij te je karierna pot vodila tako do uveljavljenih korporacij kot lastnih start-upov. Nam lahko opišeš ključne izkušnje in mejnike, ki so te pripeljali do tega, da danes vodiš Cofound.it?

Že kot študent sem ves čas delal. Leta 1991 sem začel z modemi, potem smo izdajali Windows shareware CD-je, take smešne zadeve. Potem sem, še vedno kot študent, začel delati na IBM-u, kjer sem na štantu razlagal, kako je OS/2 super sistem, ki bo Microsoftu vse porušil. Potem se to ni zgodilo in sem šel za par let delat na Microsoft, kjer sem prav tako na štantu razlagal, kako so Windows 95 super. No, pa saj so res bili ... (smeh).
 
Kdaj si se lotil svojih podjetniških projektov?

Po faksu smo s par kolegi naredili neko razvojno ekipo in za založbo Nova revija razvijali informacijski sistem, katerega kompleksnosti se sploh nismo zavedali, dokler se nismo lotili dela. Na koncu smo prišli do customized ERP sistema, ki ga, kot sem nazadnje slišal, uporabljajo še danes. Po tej zgodbi sem s Kristjanom Pečancem, ki je kot prvi visokotehnološki start-up v Sloveniji leta 2001 dobil tvegani kapital iz tujine, sodeloval pri zanimivem projektu Sunsmission, ki pa je žal nastal prezgodaj, poleg tega je bila Slovenija zadnja država na svetu, kjer bi nekaj takšnega lahko uspelo. Šlo je za prodajno podporo podjetjem, ki se povežejo v neko verigo vrednosti, se dogovorijo za revenue sharing in skupaj lansirajo nov produkt na trg.
 
Kakšna pa je zgodba z zavodom Artesia, tvojim prvim start-upom, s katerim si se leta 2008 na PODIM-u celo uvrstil med finaliste za nagrado Slovenski start-up leta?

Po projektu s Kristjanom sem šel v Mobitel za vodjo projektov v razvoju. Spoznal sem sceno, odnose in način dela v velikih sistemih, v katere se žal vmešavajo tudi politični interesi. Zato sem dal odpoved in odšel v Datalab, kjer sem bil vodja razvojnega kanala. Potem pa sva s sedanjo soprogo Aljo zagnala svoj prvi start-up Artesia. Še pred vzponom Facebooka sva hotela spletno oglaševanje povezali s socialnimi profili uporabnika, za začetek na forumih. Razvili smo neke plug-ine, ki bi spremljali, kaj ljudje objavljajo, in analizirajo njihovo vedenje. Ker nismo dobili fundinga, smo pivotirali v consulting in delali za različne naročnike. Potem sem šel spet na NIL, kjer sem sicer že kot študent dokumentiral software, nato pa prišel kot nekdo, ki bi jim pomagal postaviti inovacijske procese.
 
Kdaj je prišel na vrsto tvoj drugi start-up Storesense?

Storesense je bil NIL-ov spinoff, ustanovil sem ga še z dvema soustanoviteljema. Pridobili smo 150.000 funtov investicije od pospeševalnika Collider v Londonu, ki ga je ustanovil David Prais, ki je danes tudi moj mentor in predsednik upravnega odbora v Cofound.it. Julija 2016 sem si moral naliti čistega vina, da zgodba s Storesense ne gre več naprej. Imeli smo en tak »make it or brake it« moment. Čeprav mi je bilo takrat grozno, sem danes vesel, da nismo dobili nove investicijske runde, saj bi se še naprej mučili z analitiko za trgovce in organizatorje dogodkov.
 
Za slovensko start-up skupnost je bilo dragoceno to, da si iskreno delil svojo »fail« zgodbo in kaj ste se iz nje naučili ...

Da smo končali s to zgodbo, je bilo v resnici super. Sicer sem potem par tednov kot krava ležal na kavču, vse te emocije je bilo treba nekako predelati ... Potem sem začel gledati, kako naprej, in odšel na SmartCom za vodjo inovacij. Šlo je za klasičen start-up cikel – narediš svoje podjetje, se trudiš, slabo ali nič nisi plačan, propadeš in potem greš v objem bolj varne službe. Kmalu za tem je takrat v Financah izšla zgodba o lekcijah, ki sem se jih naučil ob zgodbi Storesense. Prebral jo je tudi Zenel Batagelj (ustanovitelj podjetja Valicon, strateški svetovalec v Cofound.it, soustanovitelj blockchain podjetja Datafund in mednarodno uveljavljen strokovnjak za kriptopodjetništvo, op. p.) in me povabil na kavo.
 
O čem sta se pogovarjala na kavi?

Vprašal me je, če bi delal na eni taki platformi za ICO projekte, jaz pa sem ga vprašal, kaj je to ICO!? To je bilo avgusta 2016. Zenel je par mesecev prej prišel skupaj z ekipo ICONOMI (ena prvih evropskih uspešnih ICO kampanj, ki je z izdajo kripto žetonov zbrala več kot deset milijonov dolarjev, op.p.), jim pomagal pri postavljanju poslovnega koncepta in pri njihovi crowdsale kampanji. Ker sem pred približno desetimi leti enkrat že zavrnil ponudbo od Zenela, sem si rekel – takrat mi je bilo žal, tokrat mi ne bo, torej grem v to.
 
Zdaj si odgovoril, kako te je potegnilo v svet ICO in blockchaina. Kdaj pa si prvič slišal za bitcoin in kaj si si takrat mislil o njem?

Bitcoin poznam, odkar se je pojavil. Vendar nisem verjel vanj, tako kot nisem verjel v Linden dolarje ali WoW zlato. Pač, neka virtualna valuta. Koncept bitcoina me ni pritegnil tudi zaradi medijskega poročanja zgolj o tem, da mu je vrednost močno zrastla ali padla. V tem poročanju ni bilo nobenega razmisleka, kaj v resnici stoji za tem.  Ko sem začel delati za ICONOMI, je prišel moj čas, da preštudiram vse, kar se tiče blockchaina, kriptovalut, kako lahko spremenijo svet. Predvsem pa, kako lahko olajšajo pot start-upov. Kot start-upovec sem zelo dobro razumel, kako težko prideš do early adopterjev in kako naporno je dobiti sredstva – tudi zato, ker so evropski VC-ji obupni.
 
Zakaj obupni?

Ker je evropski VC ekosistem namenjen temu, da start-upe pripravi do tega, da znorijo. Denimo na Web Summit founderjem zaračunajo dobrih tisoč evrov, da dobijo pol kvadratnega metra razstavnega prostora za en dan. Obljubijo jim dostop do ne vem kakšnih investitorjev, ki se potem nahajajo na nekem svojem VIP področju, kamor start-upi sploh ne pridejo zraven, vidijo jih le na odru. In potem je tukaj še cel kup nekih servisov, ki ti sesajo denar in obljubljajo, kam vse te bodo prodali, na koncu pa nič od tega.
 
Da na dogodku ne moreš vzpostaviti stika z investitorji verjetno ni edini razlog, da so evropski VC-ji obupni?

V evropskih VC skladih vsak zase trdi, da so smart money. Dejansko pa so vratarji do tistih, ki denar zares imajo. In ko se ti start-upi dnevno klanjajo in te prosijo za denar, ker ga krvavo potrebujejo, moreš bit zelo posebna vrsta človeka, da ti to blazno ne napihne ega. In to se zgodi samo v primeru, da si tudi sam nekoč bil en tak founder in veš, kako se počuti oseba na drugi strani. Pa nočem zdaj trditi, da v Evropi res ni nobenega pametnega VC-ja ali pa, da so vsi nesposobni. Hočem reči, da jim manjka empatija. It's all about the start-ups and it's all about the founders. Investitorji so tukaj zaradi start-upov. Če kot evropski start-up rabiš pametnega VC-ja, si raje takoj kupi letalsko karto za San Francisco ...
 
Kako pa danes vse te svoje izkušnje in stališča prelivaš v vodenje Cofound.it?

Skozi vse to sem jasno videl, da je token crowdfunding način, kako zmanjšati bolečino start-upa, ki išče funding in prve uporabnike. Med tistimi, ki kupijo žetone, seveda niso vsi taki, ki so tudi uporabniki, a vseeno je dosti takšnih, ki hočejo razumeti z blockchainom podprte projekte in uporabljati njihove storitve. Tako lahko z ICO odlično testiraš, ali se ljudem zdi tvoja ideja tako dobra, da so pripravljeni dati nekaj denarja za to, da bodo lahko uporabljali tvojo storitev ali produkt, ki še ne obstaja ...
 
Koliko pa je med njimi uporabnikov, ki resnično razumejo, kako deluje blockchain?  

Če želim v ICO procesu nekemu start-upu dati feedback, ne rabim do potankosti razumeti blockchaina in ves ta kripto magic. Bistveno je, da razumem, kaj mi omogoča, ne pa, kakšne matematične funkcije tečejo v ozadju. Saj tudi managerji ne vedo točno za vsakega zaposlenega, kaj in kako dela, razumeti pa morajo, kakšno dodano vrednost prinaša. Nek nivo abstrakcije je pač vedno prisoten.
 
Na katerih področjih bo blockchain najhitreje aplikativen, tudi iz stališča start-upov, ki načrtujejo ICO?

Finance so trenutno tiste, ki so najbližje trgu. Fintech in insurtech.
 
Ko te vabijo na dogodke, da razložiš, kako bo blockchain spremenil svet, o čem govoriš?

Napovedovanje prihodnosti je vedno problematično. Ko pride neka nova fundamentalna tehnologija se svet začne spreminjati na načine, za katere danes ne moreš vedeti. Zato imaš vse te futurologe, ki poskušajo predvidevati noro divje stvari. Po moje njihova naloga sploh ni napovedovanje prihodnosti, temveč te prisilijo, da o tem sploh začneš razmišljati in potem v resnici začneš spreminjati prihodnost! Blockchain je decentraliziran sistem zaupanja, kjer ti lahko gradiš neke enote, neke kose, ki se med samo pogovarjajo, ki med sabo nekaj delajo, brez nekega centra, brez neke hierarhije. Kdo si upa napovedati, kako korenito bo to spremenilo družbo?
 
Drži. Poleg tega so tukaj še vedno problemi z regulacijo ...

Regulacija je eden od problemov, saj pravila igre niso jasno definirana. Po nekih govoricah naj bi Švica, ki naj bi bila zelo liberalna, vse skupaj zelo zaostrila, in naj bi vse fundacije, ki so imele ICO, in imajo sedež ter banko, dobile obvestilo, da jim bodo zaprli bančne račune. Tudi ZDA so vse bolj ostre, šef glavnega ameriškega regulatorja SEC naj bi celo podal mnenje, da bi za vse ICO žetone morala veljati pravila, ki sicer veljajo za delnice.  Če se to res zgodi, potem slabo kaže. Vsi žetoni, razen bitcoina, bodo izginili iz ameriških menjalnic. Poleg tega ne gre primerjati IPO z ICO, gre za dve različni zadevi, ki se jih podjetje loteva v zelo različnih razvojnih fazah.
 
Da se je klima okoli kriptovalut poslabšala je verjetno kriva tudi divja rasti njihovih vrednosti in dejstvo, da so se ljudje pohlepno in brezglavo začeli zadolževati za njihov nakup …

Pred to evforijo smo imeli zelo dobro poučene vlagatelje. To niso neumni ljudje. Postavljali so bolj podrobna vprašanja, kot je denimo katerikoli VC kdaj vprašal mene, ko sem imel svoj start-up. Vsa ta norija okoli trgovanja s kriptovalutami je tudi eden od razlogov, da se mi umikamo iz ICO scene, kot jo poznamo danes. Pred kratkim smo vzpostavili seed sklad, s katerim izbranim start-upom zagotovimo lastniško financiranje in jim omogočimo, da skalirajo svoje poslovanje ter se pripravijo na naslednjo investicijsko rundo ali ICO. Še vedno jim svetujemo o žetonski ekonomiki, skladnosti s predpisi, angažiranju skupnosti, promociji …  Povezujemo se s pospeševalniki iz vsega sveta in jim pomagamo prepoznati obetavne blockchain projekte. Mi pa vanje investiramo, jim pomagamo izdati utility žetone, katerih del razdelimo v naši skupnosti in jo tako vzpodbudimo, da začne uporabljati in evaluirati storitev. Ves consultancy, ki smo ga delali, pa nam je pomagal, da smo usvojili ta celoten protokol.
 
Za kakšen protokol gre?

Protokol, ki bo startupom omogočil tako zbiranje sredstev kot rast poslovanja. Del protokola je tudi vodenje, upravljanje. Naš cilj je, da tega ne izvajamo mi. Mi zgradimo elemente protokola, ugotovimo, kaj so najboljši mehanizmi, ki delujejo, in potem vse skupaj predamo uporabnikom v nadzor. Mi bomo na koncu kot nek hišnik, ki skrbi, da motor dela, da je naoljen, avto pa vozijo drugi. Podobno kot ethereum, kjer lahko vsakdo uporablja platformo. Naša vizija je ustvariti nekaj, kar bodo lahko vsi uporabljali za olajšano poslovanje in morda eventualno tudi za boljši svet. Takšna vizija še danes močno povezuje blockchain skupnost, ljudi, ki res hočejo nekaj narediti, ljudi, ki vedo dve stvari. Prvič, the world sucks. In drugič, perhaps we can now actually make it better.
 
Kdo bo uporabljal ta vaš protokol?

Lahko ga bodo uporabljali start-upi, da se povežejo z early adpoterji. Pospeševalniki, da najdejo najbolj primerne startupe, večji investicijski skladi, da najdejo zanimive oblike financiranja. Start-upi bodo denimo lahko sami klicali funkcijo 'create legal for me' in platforma jim bo naredila vse, kar na tem področju potrebujejo. Z blockchainom lahko podpremo tehnično zelo kompleksne poslovne procese, ki jih prej ni bilo mogoče. Tako postavljamo protokol, ki bo denimo omogočal funkcijo ocenjevanja start-upov, iskanja najbolj zanimivih storitev po mnenju skupnosti ali funkcijo fundinga, pa ne le skozi ICO, lahko tudi čez klasično VC financiranje. Vse to, kar smo in kar še danes počnemo ročno, nam omogoča, da se učimo, kako to deluje v blockchain svetu, zdaj pa vse to postopoma prelivamo v kodo. Naš končni cilj je učinkovito podpreti prve faze v življenjskem ciklu start-upa, programsko, s platformo, ki povezuje start-upe in vire financiranja. Skratka – svet ICO in svet VC bosta zelo hitro postala eno, z najboljšimi elementi obeh, tudi in predvsem zaradi našega protokola. Cofound.it pa bo eno vodilnih svetovnih podjetij pri podpori vseh zagonskih projektov.
 
Skozi pogovor s tabo je ves čas zelo očitno to, da iskreno želiš start-upom olajšati življenje ...

Da, res jim hočemo olajšati življenje, optimizirati neke interakcije, racionalizirati financiranje. Ko smo za Storesense dobili investitorja iz Anglije, smo od teh 150.000 funtov, kolikor smo jih zbrali, 20.000 funtov dali samo za odvetnike. Veliko ur, energije in dela je šlo za to, da smo samo pogoje investiranja uredili, namesto da bi delali, kar start-up mora delati, to je iskati stranke. Founderji vedno ščijejo kri in upam, da končno pridemo do VC skladov, ki ne bodo tako fucking annoying. In ti bodo dali nek razumen denar. Pri Storesense je denar, ki smo ga dobili, zadoščal za to, da smo leto in pol dihali na škrge. Nisem si mogel privoščiti, da bi živel v Londonu. Po štiri dni na teden sem imel najete razne Airbnb sobe, kjer sem doživel vse živo. Nisem si mogel privoščiti, da bi se ukvarjal predvsem s prodajo in razvojem posla ter najel še vsaj dve osebi, ki bi mi pri tem pomagali. Zato hočem, da vsi ti viri financiranja postanejo bolj humani.
 
Pravite, da želite revolucionirati financiranje startupov in njihov celoten inkubacijski proces. In da iščete ekipe, ki res hočejo nekaj narediti na blockchainu?

Iščemo preizkušene time, ki imajo že razvito neko verzijo storitve, ki vedo, kateri trg napadajo, in razumejo, kaj zares hočejo z blockchainom narediti. Za nas torej niso zanimiva podjetja, ki delajo vse isto kot prej, denar pa hočejo zbrati z ICO. Ko jih vprašaš, kakšen bo vaš token model, odgovorijo, da revenue sharing. Se pravi, tisti, ki bodo kupili njihove žetone,  bodo dobili del prihodkov, ki jih bo podjetje ustvarilo s poslovanjem. In ko jih opozorimo, da gre za security žetone, so vsi presenečeni. Skratka, mi iščemo projekte, ki imajo blockchain v krvi!
 
Ali je možno, da bo Slovenija postala ena od prvih držav na svetu, ki bo imela res vse jasno regulirano za financiranje podjetij z izdajo kripto žetonov?  

Kljub dobri volji in proaktivnemu delovanju mnogih – tako na start-up sceni kot na političnem prizorišču, po moje do tega žal ne bo prišlo. In zato kot država resnično izgubljamo ogromne priložnosti. Tajming je slab, pred nami so volitve in kot kaže, se bo vlada zamenjala. Če bi bile volitve eno leto kasneje, bi nam to morda uspelo. 
 
Kakšna bo po tvoje prihodnost vseh teh nekih žetonov, ki za sabo nimajo neke prave vrednosti?

Valuacije, kot so zdaj, so dejansko absurdne! Jaz verjamem v blockchain, ne verjamem pa v takšna absurdna vrednotenja. Gre tudi za primer Cofound.it. V drugi polovici lanskega leta smo imeli štiri milijone in pol prometa ter dva milijona profita. Letos bo ta številka mnogo manjša, saj se, kot rečeno, osredotočamo na razvoj na temelju izkušenj, ki smo jih pridobili. Dokazali smo, da se da. V nekem trenutku je naša valuacija dosegla 130 milijonov dolarjev. Neumnost! Te vrednosti so prenapihnjene in trenutek streznitve bo prišel! Enako, kot pri dotcom balonu. Na koncu so ostali samo tisti, ki so res dobri. Kot denimo Amazon. Dodaten problem je dejstvo, da imajo startupi, dokler vrednost kriptovalut raste, neomejen runway. Ne prihaja do selekcije. Tvoj dan se konča z mislijo, da imaš dovolj denarja za denimo osem let, ko pa se zbudiš, ugotoviš, da je tvoj runway devet let. Ne vem, kako bo vse to vplivalo na svet start-upov, saj nimamo več evolucije.
 
Ti osebno investiraš v ICO projekte?

Do zdaj sem investiral v vse Cofound.it ICO projekte in še par drugih, zdaj pa to opuščam, ker je za investiranje v ICO potrebno zelo resno ovrednotiti ekipo in vse ostale zadeve – poslovni oz. token model, tržni potencial ... Zato sem investiral v Cofound.it projekte, kjer je to že bilo dobro narejeno. Zdaj pa mi za vse to zmanjkuje časa, moj fokus je naše poslovanje oz. razvoj Cofound.it platforme. Čas je, da spremenimo svet!
 
---
 
Stopite v stik z ekipo Cofound.it!
 
Start-upi, če vas zanima podpora ekipe Cofound.it, lahko tukaj lahko oddate svojo prijavo ali pišete Matjažu Slaku na matjaz@cofound.it.
 
 
NAZAJ NA VSE OBJAVE
 
Avtor vsebine: Stanislava Vabšek,
komuniciranje in pr Start:up Slovenija
 
Start:up Slovenia
Iniciativa Start:up Slovenija je aktivna povezovalka in promotorka javnih ter zasebnih deležnikov slovenskega start-up ekosistema. V sodelovanju z njimi izvajamo in promoviramo tudi javne nacionalne programe za podporo inovativnega podjetništva. Z vsemi naštetimi aktivnostmi in partnerji si prizadevamo postaviti Slovenijo na zemljevid uveljavljenih evropskih start-up vozlišč. Nosilca Iniciative sta strateško povezana Tovarna podjemov in Tehnološki park Ljubljana. Člani iniciative so Primorski tehnološki park, Pomurski tehnološki park, Inkubator Savinjske regije, SAŠA inkubator, RC IKT in RCR Zasavje. Vse partnerje Iniciative najdete na www.startup.si/sl-si/delezniki. Več...
 

> Nazaj na vse objave