Zatiskanje oči pred tehničnim dolgom, geografska (ne)omejenost trga, nerealna pričakovanja članov ekipe, ne dovolj jasna vizija, pomanjkanje vztrajnosti, napačen segment kupcev, neuporaba zanke ”izgradi – izmeri – uči se”, neupoštevanje ekipe in metrik razvoja, sestava ekipe in motivacija ter laganje samemu sebi in drugim glede ”product-market fit-a” je deset kritičnih napak, ki start-upe najpogosteje stanejo globalnega preboja in uspeha.
Gre za napake, zaradi katerih mladi, velikokrat ne dovolj izkušeni podjetniki zamudijo ali celo izgubijo priložnost za globalni preboj in uspeh, Travnik pa je nanje opozoril na srečanju mentorjev, partnerjev Iniciative Start:up Slovenija in start-upov, ki so lani jeseni prejela investicijo Slovenskega podjetniškega sklada. Srečanje smo organizirali v Orehovem gaju pri Ljubljani konec avgusta letos, Travnik pa nas je v svojem predavanju sistematično popeljal čez deset področij, ki jih je dobro ves čas imeti v mislih, tako pri svetovalnem oz. mentorskem delu s start-upi kot seveda pri izgradnji lastnega start-up podjetja:
Če se investitor zanj ne zanima, je vprašanje, kako resno misli. Če gre za start-upe, ki ponujajo storitve, takšne vrste dolg pomeni, kako (ne)urejeni so procesi v podjetju. Tako pri storitvenih kot tehničnih produktih pa gre za količino časa, ki je potrebna za odpravo vseh danih oz. znanih pomankljivosti.
Še bolje kot označevanje zastavic na zemljevidu se obnese, če za testiranje trga čim bolj natančno definiramo, kdo je naš idealen kupec ali t.i. persona, denimo 35-letni moški, ki kupuje družinski kombi. In izzivi, ki jih prinese razpršenost potencialnih uporabnikov po vsem svetu, so še vedno boljše od zakopanosti v udobje bližnjega trga.
Pričakovni donosi na lastne investicije start-up podjetnikov so nekaj, na kar je v intenzivnem procesu izgradnje in razvoja podjetja najbolje pozabiti. Ali pa se obnašati tako, kot pri testu s škatlo: če vanjo položite stvar, jo zaprete in nekam odložite, nato pa je ne odprete v naslednjih šestih mesecih, jo lahko vržete stran. Ko gradite ekipo in vabite nekoga v svoj start-up, se morate zavedati, da ga vabite iz varne službe nekam, kamor bo za tri leta prišel delati za ne prav veliko denarja in da obstaja velika verjetnost, da podjetje propade. Takšen pritisk lahko pri članih ekipe sproži nerealna pričakovanja in vodi v razdor, tudi če so lastniki manjšega lastniškega deleža.
Investitorji podjetnikom polagajo na srce, naj bo vizija dovolj enostavna, da jo razumejo tudi njihove mame, torej brez tehničnih in zapletenih produktnih opisov. In dovolj dobro ter pogosto komunicirana do te mere, da jo zna povedati vsak član ekipe ali pa vsaj opisati njeno bistvo. Vizija je tudi vzvod za poravnavo razmišljanja in delovanja zaposlenih.
Povedano drugače – namesto odličnega programerja, ki ga niti malo ne zanimajo otroške igrače, raje najemite povprečnega programerja, ki se zanje zelo zanima. Ljudje seveda morajo imeti jedrna znanja in kompetence, to pa naj imajo v mislih predvsem start-upi, ki v ekipi nimajo vgrajene tehnološke kompetence ali pa zaupajo nekomu, ki jo ima le na papirju.
Organizatorji srečanja v Orehovem gaju: Iniciativa Start:up Slovenija in Slovenski podjetniški sklad
Tilen Travnik
Podjetnik ali mentor - teh 10 področij imejte ves čas pred očmi!
Na osnovi lastnih izkušenj pri delu s slovenskimi in mednarodnimi start-upi nam je Tilen Travnik, vodje operative v D·Labs, izkušen start-up mentor in eden od pobudnikov gibanja Delaj vitko, predstavil deset kritičnih področij, kjer se najpogosteje opečejo ustanovitelji zagonskih podjetij.Gre za napake, zaradi katerih mladi, velikokrat ne dovolj izkušeni podjetniki zamudijo ali celo izgubijo priložnost za globalni preboj in uspeh, Travnik pa je nanje opozoril na srečanju mentorjev, partnerjev Iniciative Start:up Slovenija in start-upov, ki so lani jeseni prejela investicijo Slovenskega podjetniškega sklada. Srečanje smo organizirali v Orehovem gaju pri Ljubljani konec avgusta letos, Travnik pa nas je v svojem predavanju sistematično popeljal čez deset področij, ki jih je dobro ves čas imeti v mislih, tako pri svetovalnem oz. mentorskem delu s start-upi kot seveda pri izgradnji lastnega start-up podjetja:
Napaka #1: Zatiskanje oči pred tehničnim dolgom in domačimi nalogami
Ta težava se pojavi relativno pozno, največkrat takrat, ko se start-upi začnejo spogledovati z zunanjimi investitorji. Ena od ključnih nalog, ki jo naredijo dobri in vestni investitorji, je tehnični skrbni pregled ali t.i. ”Technical Due Diligence”.Če se investitor zanj ne zanima, je vprašanje, kako resno misli. Če gre za start-upe, ki ponujajo storitve, takšne vrste dolg pomeni, kako (ne)urejeni so procesi v podjetju. Tako pri storitvenih kot tehničnih produktih pa gre za količino časa, ki je potrebna za odpravo vseh danih oz. znanih pomankljivosti.
Start-upovci - Matej Gaser, Matevž Petek in Rok Lončarič
Napaka #2: geografska (ne)omejenost trga
Velikokrat se je že izkazalo, da Slovenija ni dovolj velika, niti primerna za testiranje trga. Prav je, da si start-upi za začetek izberejo nek nišni trg, ki pa ne sme biti pogojen geografsko, razen, če je morda namenjen točno določeni lokaciji.Še bolje kot označevanje zastavic na zemljevidu se obnese, če za testiranje trga čim bolj natančno definiramo, kdo je naš idealen kupec ali t.i. persona, denimo 35-letni moški, ki kupuje družinski kombi. In izzivi, ki jih prinese razpršenost potencialnih uporabnikov po vsem svetu, so še vedno boljše od zakopanosti v udobje bližnjega trga.
Napaka #3: nerealna pričakovanja ekipe glede doseženih rezultatov
Pričakovni donosi na lastne investicije start-up podjetnikov so nekaj, na kar je v intenzivnem procesu izgradnje in razvoja podjetja najbolje pozabiti. Ali pa se obnašati tako, kot pri testu s škatlo: če vanjo položite stvar, jo zaprete in nekam odložite, nato pa je ne odprete v naslednjih šestih mesecih, jo lahko vržete stran. Ko gradite ekipo in vabite nekoga v svoj start-up, se morate zavedati, da ga vabite iz varne službe nekam, kamor bo za tri leta prišel delati za ne prav veliko denarja in da obstaja velika verjetnost, da podjetje propade. Takšen pritisk lahko pri članih ekipe sproži nerealna pričakovanja in vodi v razdor, tudi če so lastniki manjšega lastniškega deleža.Napaka #4: vizija, ki ni dovolj jasna, ni dovolj močna in ni dovolj dobro komunicirana
Vizija, ki jo imajo in v katero verjamejo ustanovitelji ter jedrna ekipa, pa tudi celoten sistem okoli podjetja, pomaga pri sprejemanju boljših odločitev. Gre za okvir, v katerega lahko vpnete vse dnevne dogodke in odločitve.Investitorji podjetnikom polagajo na srce, naj bo vizija dovolj enostavna, da jo razumejo tudi njihove mame, torej brez tehničnih in zapletenih produktnih opisov. In dovolj dobro ter pogosto komunicirana do te mere, da jo zna povedati vsak član ekipe ali pa vsaj opisati njeno bistvo. Vizija je tudi vzvod za poravnavo razmišljanja in delovanja zaposlenih.
Napaka #5: pomanjkanje vztrajnosti
Problemov v start-up podjetništvu je vedno veliko, poraba energije pa je velika in dolgotrajna. Z začetno strastjo je enako kot z zaljubljenostjo, kemija po določen času izzveni, vztrajnost pa je tista, ki mora ostati in podjetniku pomagati pri premagovanju izzivov.Debata po predavanju ... Tilen Travnik, Blaž Kos, Maja Tomanič Vidovič in udeleženci srečanja ...
Napaka #6: preveč širok ali povsem napačen segment potencialnih kupcev
Tudi pri iskanju pravega segmenta potencialnih kupcev je treba biti vztrajen in dosleden, sodobna podjetniška literatura pa zagotavlja številna orodja in metode za učinkovito segmentacijo trga. Veliko napak se zgodi, ko start-upe v procesu iskanja pravega segmenta in doseganja čim hitrejše prodaje zagrabi panika in ”pivotirajo” brez načrta, raziskav in preverjanja hipotez.Napaka #7: neuporaba zanke ”izgradi – izmeri – uči se”
Metrike in analize oz. redno spremljanje ključnih kazalnikov uspešnosti je zelo pomembno početje, s katerim se start-upi izognejo lažnemu občutku razvoja in napredka. Včasih se podjetnikom zdi, da je posel uspešen, zgolj zato, ker ga pač razvijajo, pri čemer pa tisti pravi kazalniki uspešnosti lahko stagnirajo ali celo nazadujejo.Napaka #8: neupoštevanje ekipe in metrik razvoja
Stališče ”jaz plačujem, zato bom jaz povedal, kaj in kako bomo delali”, je lahko nevarno. Če metrike niso po godu tistemu, ki investira, ta lahko presliši opozorila ekipe in razvojnikov, ki bi razvoj produkta pomagala ohraniti na pravi poti.Srečanje v Orehovem gaju smo namenili tudi ”feedbacku” podjetnikov na produkte SK75 in SK200
Napaka #9: sestava ekipe in motivacija
Velikokrat slišano, a zelo resnično: v življenju oz. razvoju start-upa je ekipa najbolj pomembna. Ne iščite nekoga, ki ima strast za delo v start-upu, temveč nekoga, ki čuti strast do problema, ki ga podjetje rešuje.Povedano drugače – namesto odličnega programerja, ki ga niti malo ne zanimajo otroške igrače, raje najemite povprečnega programerja, ki se zanje zelo zanima. Ljudje seveda morajo imeti jedrna znanja in kompetence, to pa naj imajo v mislih predvsem start-upi, ki v ekipi nimajo vgrajene tehnološke kompetence ali pa zaupajo nekomu, ki jo ima le na papirju.
Napaka #10: laganje samemu sebi in drugim glede ”product-market fit-a”
Skušnjava, da sebi in drugim lažete, da razvijate nekaj, ki ga trg res potrebuje, je velikokrat (pre)velika. Zaradi tega se vse prevečkrat zgodi, da podjetniki investirajo preveč časa in denarja, ki bi ga lahko z zdravo dozo kritičnosti in iskrenosti preusmerili v potencialno uspešnejše produkte.Organizatorji srečanja v Orehovem gaju: Iniciativa Start:up Slovenija in Slovenski podjetniški sklad
Značke
SK75
SK200
Orehov gaj
Tilen Travnik
