Umetna inteligenca vedno bolj vpliva na naša življenja in prinaša številne priložnosti ter tveganja. V okviru Startup Plus programa, v sodelovanju s SPS, Tehnološkim parkom Ljubljana in Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem poteka vertikalni pospeševalniški program za prejemnike finančnih spodbud Sklada na področju zdravja. S pomočjo prve delavnice na temo Razvoja (digitalnega) produkta na področju zdravja in dobrega počutja, si lahko pridobil/a številna znanja in izkušnje, kako postaviti na zdravstveni trg digitalni produkt. V nadaljevanju si lahko prebereš nekaj več o umetni inteligenci in kako so jo uporabili v startupu MedicoApps. Več o tem nam je povedal predstojnik centra za umetno inteligenco na Univerzi v Mariboru, Vili Podgorelec. 

Umetna inteligenca ali AI je izredno učinkovito orodje, ki zajema obdelavo podatkov na poseben način. V bistvu je precej neinteligentna, saj slepo sledi nekim pravilo. Umetna inteligenca se uči predvidevati in napovedovati s pomočjo tehnik strojnega učenja.

Uporaba umetne inteligence pri zaznavanju stresa pilotov

Vili nam je predstavil primer, ki so ga naredili v laboratoriju na Univerzi v Mariboru skupaj s startup podjetjem MedicoApps. V omenjenem zagonskem podjetju so razvili prototipno rešitev, ki meri različne fiziološke dejavnike oseb. S pomočjo naprave, ki bi jo namestili na  roko pilota so želeli ugotavljat, v kakšnem psihofizičnem stanju je pilot. Reševanja tega problema so se lotili, saj je prav za veliko letalskih nesreč krivo neustrezno stanje pilota. Ideja naprave je bila, da bi pravočasno zaznala, kakšno je stanje pilota, ali je preveč utrujen, ali preveč v stresu itd. Naprava bi to zaznala in pravočasno s signalom to tudi javila. 

Kako so se tega lotili?

Najprej se se vprašali, kateri so tisti podatki, ki jim bodo poročali zaznavanje stanja pilota in kako jim bodo pridobljeni podatki pomagali napovedat neustrezno stanje pilota.

Uporabiti so morali takšne podatke, ki so jih lahko zbrali. Ugotovili so, da je relativno enostavno zajemat EKG. Spremenljivost srčnega utripa, ki se ga da meriti s preprostim fitnes pasom ali pametno uro, je kazala na povišanje stresa. Zavedai so se tudi, da so bili podatki na začetku malo popačeni, zato so jih predelali, da so bili ustrezni. Ugotavljali so, kaj so tiste krakteristike, ki jim bodo dale ustrezno informacijo, za kar so mogli poznat tudi domeno (merili so povprečni pulz itd.) in pridobiti vhodne podatke.

Nato so simulirali podobno stanje kot v katerem se bo oseba nahajala. Z neko tehniko so osebo spravili v stanje sproščenosti in ga z drugo tehniko spravili v stanje psihološkega stresa ter spet nazaj v stanje mirnosti. Ko so imeli začetne podatke, so lahko začeli z računanjem. Nadzornik je pogledal podatke in s pomočjo ustreznih podatkov so lahko za vnaprej predvidevali. 

Te zanima, kako postaviti na trg digitalni produkt na področju zdravja? Preberi več tukaj. 

Pospeševalniški program Health Tech Growth

Slovenski podjetniški sklad je v okviru programa Startup Plus, v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana in Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem, organizira vertikalni pospeševalniški program, ki je brezplačno na voljo vsem prejemnikom finančnih spodbud Sklada na področju zdravja. V okviru programa je za udeležence bil pripravljen program Partner Hack, trenutno potekajo štiri izobraževalne delavnice, v prihodnosti pa še jih čaka konferenca vertikalnega pospeševalnika zdravja in dve neformalne srečanji skupnosti.

Številni odlični programi Startup Plus

Slovenski podjetniški sklad pa za portfeljska podjetja organizira tudi številne druge vrhunske podjetniške programe kot so Pospeševalniški program push2start, Startup klinika, SK GROWTH CAMP, NextRound, GROWdigital, KorpoStart, INTL, Nextround, Šola za investitorje,  HardwareSTART, CEED Founders Talk in ScaleUPgrade. Vsebinski programi učinkovito dopolnjujejo finančne produkte P2, SK75 in SI-SK, ki slovenskim zagonskim podjetjem zagotavljajo od 54.000 EUR do 600.000 EUR zagonskih sredstev.

Spoznaj ostale programe

###

Vsebinsko podporo za prejemnike finančnih produktov P2, SK75 ali SI-SK po shemi "de minimis" sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.

Anemari Pediček

Vse objave avtorja