Dobro razvita startup skupnost ustvarja podjetniško okolje v Sloveniji, privlačno za nove podjetniške zgodbe. Startupovci doma in tisti, ki so odšli v tujino, pa z domovino nenehno ohranjajo stik, so dragocen vir informacij in izkušenj, njihova pripravljenost za (neformalna) mreženja in delitve nasvetov pa vzpostavlja odlične pogoje za prenose znanj. Ohranjanje stika z domačim podjetniškim okoljem je povratna zanka begu možganov, ki se tako uspešno spremeni v kroženje možganov.

 

Dober podjetniški nasvet tako v Sloveniji nikoli ni daleč. Poleg skoraj stotnije neodvisnih startup strokovnjakov (mentorjev in ocenjevalcev) inovativnih zagonskih in drugih malih in srednje velikih podjetij (MSP) na seznamu Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) v sistematično izgrajenem podpornem okolju, katerega jedro so tako imenovani subjekti inovativnega okolja (SIO), podjetnikom nasvete z veseljem podelijo tudi drugi podjetniki.

 

Tokrat predstavljamo tri med njimi, in sicer Jako Levsteka (izvršni direktor in soutanovitelj D.Labs), Darka Butino (direktor za rast in član upravnega odbora Netcetere) in Urško Sršen (ustanoviteljico Bellabeata).

 

 

Jaka Levstek: "Bodi center svoje ekipe, vsak dan"

Med njimi so tudi Jaka Levstek, izkušeni startup mentor, manager, spletni veteran in podjetnik, ki deluje v Londonu,

 

s svojimi bogatimi izkušnjami pa mladim startupovcem postreže z dragocenimi nasveti, ki jih je dobro upoštevati že povsem na začetku podjetniške poti.

 

"Bližnjice so dobre le pri izvedbi, nikoli pri validaciji produkta in kupcev"

 

"Tri stvari. Prvič: bližnjice so dobre le pri izvedbi, nikoli pri validaciji produkta in kupcev. Drugič: najdi največji trg za svoj produkt in bodi tam. Nauči se govoriti jezik svojih kupcev in čim hitreje začni pridobivati povratne informacije. In tretjič: bodi center svoje ekipe, vsak dan," je neposreden Jaka, ki vodi D.Labs, eno vidnejših svetovalno-razvojnih podjetij za britanske in evropske startupe, uspeh svojega podjetja na globalnih trgih pa pripisuje predvsem leta 2009 postavljeni jasni usmeritvi, da se bodo s svetovalnimi in razvojnimi storitvami osredotočali izključno na startup.

 

"Najdi največji trg za svoj produkt in bodi tam. Nauči se govoriti jezik svojih kupcev in čim hitreje začni pridobivati povratne informacije"

 

Jaka torej dobro pozna tudi zahtevnost preskoka z domačega na globalni trg, za kar sta potrebna predvsem pogum in vztrajnost: "Pogum zato, da se odločiš za ta korak, vztrajnost, da premaguješ ovire in zavedanje, da obstajajo ljudje, ki so ti pripravljeni pomagati."

 

 

Darko Butina: "Ne ukvarjajte se z exiti, ne govorite bo vaš produkt novi instagram ali facebook"

In slednjih, kot zapisano, v Sloveniji ne manjka. Darko Butina, izkušeni manager, podjetnik in mentor, ki si je leta izkušenj nabiral na vodilnih pozicijah največjih slovenskih podjetij, kot so Nil, Trimo Trebnje, Najdi.si, Mimovrste in Elektro energija, leta 2005 pa je bil tako rekoč pionir slovenske startup scene, ko je s podjetjem Adeptio uspel zbrati tvegani kapital, danes deluje v Švici, z veseljem pa pomaga tudi domači podjetniški skupnosti.

 

 

"Ne ukvarjate se z 'exiti', ne govorite, da bo vaš produkt novi instagram ali facebook. Delajte na tem, da bo vaše podjetje profitabilno od dneva 1, vse ostalo bo prišlo samo od sebe," nasvete iz rokava stresa Darko. O njegovi podjetniški neustrašnosti govori tudi to, da sta z ženo, ko je bil njun sin star le eno leto, prodala stanovanje in denar vložila v podjetje.

 

"Delajte na tem, da bo vaše podjetje profitabilno od dneva 1, vse ostalo bo prišlo samo od sebe"

 

"Uspeh je 90 % sreče in 100 % truda!"

Se pa Darko zaveda, da tudi v podjetništvu brez sreče ne gre. Na vprašanje, kateri so pomembni dejavniki za preboj na tuje trge, recimo, pravi, da je sreča bistveni element, ki je dostikrat prezrt: "Lahko naredite vse 'by the book', pa ni garancije za uspeh. Za globalni trg ne smeš razmišljati ozko in ne smeš se bati tujine. Že od začetka je potrebno razmišljati in delovati globalno, saj je tako lažje uspeti, kot če storitve postavljaš lokalno, pa misliš, da boš kar preskočil v tujino." Razkrije pa tudi formulo za uspeh: "Uspeh je 90 % sreče in 100 % truda!"

 

ŽELIM SPOZNATI STARTUPOVCE V TUJINI

 

Da bo treba, vsaj ko gre za administrativne postopke in premagovanje tehničnih ovir na podjetniški poti, treba vlagati manj truda, skrbi tudi Vlada Republike Slovenije s sprejemom akcijskega načrta Slovenija, dežela startupov marca 2018. Ta akcijski načrt potrjuje vladno predanost odpravljanju identificiranih ovir v podjetniškem okolju. Seznam 17 ovir, ki so ga predstavili v okviru PODIM konference, osrednjega dogodka slovenske startup skupnosti in najvplivnejšega startup in tehnološkega dogodka v regijah Alpe-Adria in Zahodnega Balkana, postaja vse krajši.

 

"Za globalni trg ne smeš razmišljati ozko in ne smeš se bati tujine"

 

PODIM, ki se je skozi leta in desetletja razvil v odlično mreženjsko platformo, pa je po zaslugi PODIM Deal Room - v dveh dneh se je zvrstilo skoraj neverjetnih 900+ sestankov med startupi, investitorji in predstavniki korporacij - postal tudi priložnost za dostop do kapitala.

 

"Dostop do kapitala je nujen pogoj za vzpostavitev trajnega ekosistema. Ustanovitelji in startupi namreč potrebujejo čas in prostor, da ugotovijo, kam lahko umestijo svojo tehnološko inovacijo. Ta pot pa je velikokrat zelo nepredvidljiva in lahko pripelje do ugotovitev, ki se precej razlikujejo od začetnih predpostavk. Zato je pomembno, da tak kapital s seboj ne prinaša preveč ujetosti v poslovne načrte in podobne koncepte 'starejših šol' podjetništva," pravi Jaka in dodaja, da naj kapital izbira predvsem močne in ambiciozne ekipe ter trge, kjer je veliko priložnosti.

 

"Ustanovitelji in startupi potrebujejo čas in prostor, da ugotovijo, kam lahko umestijo svojo tehnološko inovacijo"

 

Urška Sršen: "Mladi lahko spreminjajo svojo panogo"

Na trgih, kjer je veliko priložnosti (Hrvaška, Združeno kraljestvo, ZDA, Kitajska), je pristona tudi ekipa startupa Bellabeat, ki ga vodi Urška Sršen, ena najuspešnejših slovenskih startup podjetnic, ki je bila sprejeta tudi v znameniti Y Combinator. "Za nas je bil velik uspeh, da smo bili sprejeti v Y Combinator, saj imajo tam največ izkušenj in znanja. Vendar to ni zgolj inkubator, kakor je običajno v Evropi, kjer ti zgolj pomagajo razviti poslovni model. Predvsem so pomembne investicije, kar pomeni, da vložijo v ekipo, pomagajo z nasveti, seznanijo te z bazo poznanstev oziroma povezav. Od tega smo imeli v tistih treh mesecih največ. Potem nam je uspelo zagonsko investicijo povečati na 4,5 milijona dolarjev," je v intervjuju za časnik Delo o svoji izkušnji z Y Combinator dejala Urška.

 

ŽELIM SPOZNATI STARTUPOVCE V TUJINI

 

 

Urška, ki je bila uvrščena tudi na vrh eminentnega Forbsovega seznama mladih Evropejcev, ki spreminjajo svet na področju tehnologije, pravi, da takšne stvari seveda niso cilj njenega delovanja, so pa zelo razveseljujoče. "To je priznanje našemu celemu timu, skupnemu delu. Jaz sem le obraz blagovne znamke, zato se moje ime tako izpostavi. Namen takih seznamov je pravzaprav spodbuditi druge. Da mlade prepoznajo v različnih sektorjih," je Urška dejala za Delo in dodala: "Velik problem mladih je, da jih nihče ne jemlje resno. Dolgo traja, da si pridobijo zaupanje, kredibilnost. Seznami, kot je Forbsov 30 under 30, kažejo, da mladi lahko spreminjajo svojo panogo."

 

"Velik problem mladih je, da jih nihče ne jemlje resno. Dolgo traja, da si pridobijo zaupanje, kredibilnost."

 

Tudi tehnološkim startupom lahko Urška postreže z dejstvi, ki jih je dobro poznati predvsem pri širivi na tuje trge: "V Evropi tehnologijo sprejemamo počasneje, manj je povpraševanja po tehnoloških izdelkih, tudi na področju zdravstva. Pri nas je zelo lahek dostop do zdravstvene pomoči, v ZDA je to oteženo, predvsem finančno, zato so se ljudje prej obrnili po pomoč k tehnologiji. Prepoznali so možnost, da jim tehnologija lahko pomaga, da sami skrbijo za svoje zdravje oziroma da preprečijo nastanek težav." Zato je bilo Bellabeatu v ZDA lažje, saj je tam, kjer je trg, lažje pridobiti prepoznavnost in investicije, lažje je zgraditi blagovno znamko, razlaga Urška.

 

 

In če ste hardversko podjetje, potem ima Urška za vas prav tako dragocen nasvet: "Vzdržnost in profitabilnost sta za hardverska podjetja v zadnjih letih postali zelo pomembni. Ustanovitelji morajo najti poslovne modele, ki so finančno smiselni - to je prva stvar, ki jo je treba oceniti."

 

Govori pa tudi o možnostih prodora na ameriška tla, upoštevaje dejstvo, da njihova ekipa prihaja iz Slovenije oziroma Hrvaške. "Večini sveta je popolnoma vseeno, od kod si. Ne zanima jih, kje je Slovenija ali Hrvaška, zanima jih, koliko je podjetje uspešno, koliko imaš potenciala, uporabnikov. Tako je tudi v Ameriki. Seveda je težje za nas, ki smo tja prišli z nekim čudnim naglasom in nepreverljivim pedigrejem, tekmovati z domačini, z ljudmi, ki so prišli s Stanforda ali Harvarda, seveda pa je na koncu pomembna vsebina. Če dokažeš, da lahko, postane vse drugo nepomembno," še pravi Urška v Delu o svoji izkušnji z vstopom in delovanjem na ameriškem trgu.

 

In morda še najdragocenejši nasvet Urške za konec: "Najpomembnejša lekcija je, da je vaša edinstvena ideja najdragocenejša stvar vašega produkta in nikoli ne smete sprejemati kompromisov pri stvareh, v katere verjamete z vsem srcem in ki vas delajo drugačne od drugih."

 

ŽELIM SPOZNATI STARTUPOVCE V TUJINI