V Sloveniji že nastajajo neformalni partnerski ekosistemi health-tech podjetij. Enega skupaj z Marandom že tvorijo MESI, Modra jagoda, In·medica, Mobili, UKC Ljubljana in Laboratorij za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko. Namenjeni so hitrejšemu preboju na globalni trg in ta tema je bila – poleg povezovanja slovenske health-tech skupnosti – ena ključnih vsebin včerajšnjega prvega srečanja Healthday.si, ki je z množično udeležbo in velikim zanimanjem za obravnavane teme presegel vsa pričakovanja organizatorjev.
 

Po besedah uvodnega govornika Tomaža Gornika, direktorja in soustanovitelja podjetja Marand, v zdravstvu, eni najbolj obetavnih in hitro rastočih panog, izdatki v razvitih državah dosegajo že od 7 do 18 % BDP. Zdravstvo v povezavi s sodobnimi informacijskimi tehnologijami obeta številne nove poslovne priložnosti in poslovne modele, ki v središče postavljajo pacienta, pa tudi nove igralce, kot je denimo Walmart, ki je v Forbesu pred 14 dnevi naznanil, da želi postati številka ena v zdravstvu.
 

 

V razvojno tako dinamični, hkrati pa precej regulirani panogi, kjer se zaradi okorelih sistemov stvari v določenih državah, med katerimi je tudi Slovenija, še vedno počasi spreminjajo, se poraja potreba po novih tehnoloških rešitvah. Predvsem takšnih, ki bi poenostavile obstoječe mehanizme za izmenjavo zdravstvenih podatkov, vključevati pa bi morale nove, modularne arhitekture, zbiranje in obdelavo vseh možnih podatkov o pacientu ter analitiko in podporo pri odločanju.
 

Vse močnejša je tudi potreba po novih partnerskih ekosistemih, ki povezujejo startupe, uveljavljena podjetja, zdravnike in ostale pomembne akterje, ki malim, združenim ponudnikom omogočajo, da se spoprimejo z velikimi igralci na trgu. Takšen ekosistem denimo neformalno že tvorijo Marand, MESI, Modra jagoda, In·medica, Mobili, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Laboratorij za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko (LTFE), je naznanil Gornik, in izpostavil njegove bistvene prednosti in priložnosti:

 

Po Gornikovih besedah podjetje Marand na področju zdravstva pomaga mladim startupom predvsem tako, da jim zagotovi platformo, na kateri lahko hitreje zgradijo svojo rešitev, testna okolja in zelo dragoceno pomoč pri vstopu na tuje trge. ”Seveda za tiste startupe, ki imajo komplementarno dejavnost, to pa so vsi, ki morajo shranjevati bolj kompleksne klinične podatke. Na dogodku prisotni startupi sicer že vsi imajo neko svojo rešitev shranjevanja, vendar lahko na trgu ugotovijo, da stranke pričakujejo celovite rešitve, ne pa kopico razdrobljenih. Prednost naše platforme je v tem, da ima odprt podatkovni model, kar pomeni, da si nek startup lahko izmisli svojo strukturo, v kateri bo shranjeval podatke, in jo vgradi v našo platformo,” je sklenil eden od pobudnikov povezovanja podjetij na področju zdravstva in tehnologije.

Jakob Šušterič, direktor in soustanovitelj MESI: ”Poslovni model oziroma pogodbo z distributerji smo do zdaj spremenili štirikrat, da smo si zagotovili njihovo večjo angažiranost pri prodaji naših merilnikov.”
 

Kako zahtevno je narediti preboj na področju medicinske diagnostike, je udeležencem predstavil Jakob Šušterič, direktor in soustanovitelj startupa MESI, ki razvija in trži avtomatski merilnik gleženjskega indeksa za hitro in natančno diagnozo periferne arterijske bolezni. Štirje mejniki, na katerih so v preteklih štirih letih porabili največ energije, so bili razvoj študijskega prototipa, njegova pot do CE registracije, mednarodna prodaja in pivot poslovnega modela, ki so ga do danes spremenili štirikrat. Tako danes distributerjem demo naprave ne dajo več zastonj, temveč zahtevajo začetno naročilo določenega števila naprav, da si zagotovijo njihovo večjo angažiranost, hkrati pa tudi sami veliko vlagajo v marketing in ozaveščanje uporabnikov. MESI, ki je do danes prodal že okoli 900 svojih naprav, načrtuje nove produkte, kot je MESI mTablet, ki bo združeval podatke zdravstvene zgodovine pacienta, podatke iz naprednih diagnostičnih metod in podatke iz pacientovega domačega okolja, na primer iz fitnes zapestnic in drugih pametnih naprav.

 

Na specifična področja pri varovanju osebnih podatkov, pri katerih startupi, ki delujejo v zdravstvu, prav tako lahko izgubijo veliko časa in energije, je opozorila Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka, ki se danes posveča samostojni poti na področju pravnega svetovanja in odvetništva. Po njenih besedah so nočna mora varuhov zasebnosti številni novi uporabniki, centralizirane baze in vedno večja količina ter zanimivost zbranih podatkov, za katere je treba zagotoviti ustrezno varovanje, predvsem pa preprečiti, da bi se uporabljali za druge namene, kot so bili prvotno zbrani. Startupe, ki razvijajo zdravstvene aplikacije, je opozorila tudi na pretirano zanašanje na ponudnike storitev v oblaku, pri katerih so na mestu naslednja vprašanja: ali je poskrbljeno za ustrezno zavarovanje podatkov, kdo ima dostop do njih in kaj se s podatki zgodi v primeru, da ponudnik oblaka preneha obstajati oziroma če želi podjetje prekiniti sodelovanje z njim?
 

 

Dogodek smo sklenili z okroglo mizo, ki je izpostavila že znan, a hkrati ključen izziv slovenskih inovacij: razvijati znamo, prodajati pa ne. Slovenski trg je morda dober za testiranje produkta in zbiranje prvih povratnih informacij uporabnikov, potem pa je treba čimprej v tujino, kjer nek povprečen rok, v katerem mora startup priti do pogodbe, denimo v ZDA znaša šest mesecev. Za startupe, ki se zaradi pomanjkanja referenc težko vključijo v sistem javnih naročil, so zelo pomembna priporočila obstoječih kupcev, ki dajo kredibilnost in zagotovijo hitrejši dostop do novih uporabnikov. Kot primer dobre prakse, ki zagotavlja mrežo mentorjev za podporo pri prodiranju na trg, sta bila izpostavljena tudi razpisa SK50 in SK200 Slovenskega podjetniškega sklada. In še nasvet startupom pri vključevanju zdravnikov v razvoj novih produktov ali aplikacij: poiščite sinergije v smislu celovitih sistemskih rešitev, ki najhitreje pripeljejo do rešitev težav pacientov oziroma zdravnikov pri vsakdanjem delu.

O priložnostih in izzivih slovenske ”health-tech” skupnosti so na dogodku, poleg omenjenih govornikov, predavali tudi Boris Herman, mednarodno priznani predavatelj in svetovalec na področju Apple tehnologij, Rok Vrbica, družbenik v podjetju CodeMonkee, ki se ukvarja z razvojem zdravstvenih mobilnih aplikacij, Andraž Ogorevc, idejni vodja projekta iHELP oz. mobilne aplikacije, ki skrajšuje čas reševanja v nujnih primerih, in Borut Fabjan, programski manager v podjetju Marand.

Dogodek smo soorganizirali InternetWeek.si, Marand, MESI, Xlab, Iniciativa Start:up Slovenija in Gospodarska zbornica Slovenije. Z dogodkom smo želeli slovenski startup in tehnološki skupnosti predstaviti področje kot atraktivno, omogočiti prenos znanja in povezovati različne vidike delovanja, s katerimi se soočajo razvojna podjetja na področju zdravstva. Gre za prvega v vrsti več dogodkov, ki jih načrtujemo. Bodite na tekočem in se na uradni spletni strani dogodka Healthday.si prijavite na e-novice.