Novica

Kako postati boljši vodja?

/22.6.2017, Avtor: Stanislava Vabšek


Delo z ljudmi in vodenje podjetja sta področji, kjer se lomijo tudi start-upi z najbolj naprednimi tehnologijami in najbolj obetavnimi produkti. Kar 40 % jih namreč propade ravno zaradi težav z ekipo, ki je nenehno soočena z visoko stopnjo negotovosti, tveganja in nestabilnosti ter pomanjkanjem vzpostavljenih poslovnih procesov. Poleg tega ima zaradi majhnega števila ljudi v start-upih vsak član ekipe toliko večji vpliv na končni uspeh! Zato smo letošnjemu poletnemu SK teambuildingu z vsemi šestimi generacijami start-upov, ki so prejeli konvertibilno posojilo ali javno lastniško investicijo Slovenskega podjetniškega sklada, dodelili slogan ”Vse je v ljudeh!” in ga namenili pridobivanju novih znanj ter krepitvi kompetenc na področju vodenja oz. dela z ljudmi, kot tudi povezovanju in izmenjavi izkušenj med ustanovitelji ter člani jedrnih ekip. K sodelovanju smo povabili tudi strokovnjaka Boruta Jegliča in Roka Stritarja, ki sta delila neprecenljive napotke in nasvete za izboljšanje produktivnosti ter vzdušja v ekipah ter nenazadnje tudi za doseganje boljšega psihofizičnega počutja podjetnikov, ki bi, poleg kariere, morali poskrbeti tudi za svoje osebno življenje in zdravje.


Borut Jeglič je vodil delavnico z naslovom: Nabrusite zobe in pogumno ugriznite v jabolko vodenja in motiviranja!  

 

Največ je v resnici odvisno od šefa!

Če ste se kot šef ali vodja start-up ekipe že kdaj držali za glavo in tarnali, da vas sodelavci enostavno ne razumejo, potem imamo za vas eno dobro in eno malo manj dobro novico. Tista manj dobra je, da je zavzetost vaših sodelavcev le v 10 % primerih odvisna od posameznikov, torej članov vaših ekip – njihove osebnosti, delovnih navad ipd. V 14 % primerov jo lahko povežete s procesi in kulturo v podjetju, v kar 76 % primerih pa je zavzetost sodelavcev in posledično tudi verjetnost za uspeh vašega podjetja odvisna od neposrednega vodje. Presenečeni? Tudi mi smo bili, saj je včasih lažje s prstom pokazati na koga drugega in se tako otresti odgovornosti, da smo kot vodje v največji meri odgovorni za to, kako ekipa dejansko funkcionira.

 

Vir: Ujemi Znanje / Borut Jeglič


 

Vsega se lahko naučimo

In zdaj še dobra novica. Kot poudarja Borut Jeglič iz podjetja Ujemi Znanje, ki se nam je kot predavatelj pridružil na našem poletnem SK teambuildingu, sicer tudi sam izkušen start-upovec, se vsega lahko naučimo, torej tudi boljšega vodenja in dela z ljudmi, pri čemer nas dodatno lahko potolaži še to, da je dobre rezultate možno doseči tudi s precej preprostimi ukrepi, ki pa jih v stresnem podjetniškem vsakdanjiku zlahka hitro pozabimo. A vztrajnost vedno obrodi sadove, in če se boste tudi sami vztrajno držali teh enostavnih napotkov, ki vam jih podajamo v nadaljevanju članka, boste lahko hitro opazili, da se ekipa, vzdušje v njej in njena učinkovitost spreminjajo … na bolje, seveda.


Udeleženci delavnice med iskanjem fotografije, ki najbolje opiše njihov stil vodenja


 

Najboljšega stila vodenja ni!

Če se kot šef kdaj zalotite med govorjenjem, da zaposleni nočejo voditi, da nočejo sprejemati odločitev … se morate zavedati, da to ne drži, poudarja Borut Jeglič. Vodja je namreč tisti, ki ustvari pogoje za to, da se sodelavci lotijo tudi vodstvenih nalog in opravil, pri čemer pa nek splošen recept za to, kakšen stil vodenja ubrati, ne obstaja. Vsak podjetnik mora torej sam ugotoviti, kakšen stil vodenja mu daje pričakovane rezultate, pri tem pa se je treba zavedati, da je dosti odvisno tudi od tega, s čim se podjetje ukvarja, v kakšni branži deluje, koliko ima zaposlenih, ali gre za proizvodno ali storitveno podjetje ipd. Če podjetje razvija neko inovativno platformo, je logično, da morajo člani ekipe pri tem aktivno sodelovati, biti del zgodbe. Prav tako ne gre kar avtomatično pričakovati, da se bo nekaj, kar je dobro funkcioniralo v korporaciji, obneslo tudi v start-upu, še pojasnjuje Jeglič.
 

 

Najbolj uspešni imajo največji delež zavzetih sodelavcev

Optimizacija vodenja in motivacija sodelavcev že sama po sebi prinaša dosti izzivov, ki so morda manj pereči v manjših ekipah, sploh tam, kjer se člani nekako naravno ujamejo, motivirajo in usklajeno drvijo proti skupnemu cilju. Ko pa ekipa šteje 20 članov in več, se zadeve običajno začnejo komplicirati, poudarja Borut Jeglič.

Glede na to, da raziskava podjetja Gallup, globalne svetovalne družbe na področju upravljanja učinkovitosti, kaže, da je v najboljših in najbolj uspešnih podjetjih na svetu v celotnem številu zaposlenih kar 63 % aktivno zavzetih, pa gre torej za področje, za katerega se je enostavno treba potruditi in kot vodja doseči, da nezavzete ali celo aktivno nezavzete skušate spremeniti v aktivno zavzete zaposlene.

Sicer pa delež aktivno zavzetih sodelavcev za povprečje držav EU, ki so sodelovale v Gallupovi raziskavi, znaša 12 %, v slovenskih podjetjih pa 15 %.

Vir: http://www.gallup.com/services/178517/state-global-workplace.aspx


 

Kako postati boljši vodja?

Kako torej postati boljši vodja? Kot pojasnjuje Borut Jeglič, najboljši vodje vedno poskrbijo za tri ključna področja dela z ljudmi:

  • Vsi zaposleni razumejo svoje delo in imajo jasne cilje.
  • Vsi zaposleni razumejo svoj doprinos k rezultatom ekipe in podjetja.
  • Vsi zaposleni pri svojem delu vsak dan uporabljajo svoje odlike.

Vodenje in delo z ljudmi sta temi, ki sta za start-upe vedno aktualni
 

5 elementov, s katerimi lahko ustvarite zavzete zaposlene

Če strnemo vse najbolj pomembne elemente, ki ustvarjajo zavzete zaposlene, pridemo do petih ključnih točk, ki bi jim podjetniki in vodje morali vsakodnevno posvečati pozornost, ne glede na to, kakšen stil vodenja imajo:
  1. Postavite jasna pričakovanja in cilje za člane ekipe.
  2. Ustvarite oz. določite poslanstvo podjetja, ki navdihuje.
  3. Upoštevajte, da je pohvala največji motivator.
  4. Uporabljajte orodja (psihološki testi, analize ...), ki vam bodo pomagali razumeti in uporabljati odlike vaših zaposlenih.
  5. Poskrbite za stalen feedback.
 

Element #1 – Postavite jasne cilje in pričakovanja

Gallup raziskava, s katero je Borut Jeglič podkrepil svoje predavanje, kaže, da kar 51 % zaposlenih v podjetjih ne ve, kaj se od njih pričakuje oz. kaj bi morali delati. Nihče jim ne razloži konteksta – zakaj nekaj delajo, kako se njihovo delo umešča v širšo sliko poslovanja podjetja.
 
Kako zelo so pomembni jasno postavljeni cilji in pričakovanja, je lepo pokazala tudi vaja, ki jo je Borut Jeglič dodelil udeležencem. Navodilo se je glasilo – narišite hišo na Veliki planini, a slike so bile od udeleženca do udeleženca različne. Niso denimo vsi narisali vrata, dimnik, krav in smrek pred hišo … Skratka, med več kot 70 udeleženci so samo trije ali štirje narisali tisto, kar je Borut pričakoval oz. si zamislil, kako naj bi izgledala risba hiše na Veliki planini …

Jasno torej postavite in definirajte elemente dela, hkrati pa zaposlenim povejte, kako se njihovo delo umešča v širšo sliko in zakaj točno je pomembno za podjetje, je prvi sklop vaj zaključil Borut Jeglič in udeležencem podal še eno vajo, in sicer, naj za svoje ključne zaposlene zapišejo svoja pričakovanja do njih ter kakšni naj bi bili njihovi cilji v letu 2017.


Kako pa bi vi narisali hišo na Veliki planini? Foto: visitkamnik.com
 
 

Element #2 – Ustvarite poslanstvo, ki navdihuje ...

Po raziskavi podjetja Gallup kar 83 % zaposlenih trdi, da je zanje zelo pomembno, da imajo občutek smisla v življenju in na delu, hkrati pa jih le dobrih 40 % razume, za kaj se zavzema njihovo podjetje, kakšne cilje ima in kako se razlikuje od svojih konkurentov.
 
”Čim boljši smisel svojega podjetja si zastavi podjetnik oz. ekipa, tem večja je zavzetost zaposlenih,” pravi Borut Jeglič, in to ponazori s primerom, kjer čistilka v bolnišnici svoje delo opiše tako, da namesto dolgočasnega in monotonega čiščenja prostorov ter predmetov izpostavi, da s svojim delom preprečuje infekcije in okužbe ter tako pravzaprav pomaga pri reševanju življenj bolnikov.


Poslanstvo podjetja Airbnb v dveh besedah - belong anywhere
 
Čeprav sta poslanstvo in vizija za marsikaterega podjetnika izpeti floskuli, ki ne sodita v dinamičen in vznemirljiv svet start-upov, pa ne bo škodilo, če si sami ali skupaj z ekipo vzamete čas in odgovorite na naslednja vprašanja … Za kaj smo poslani na ta svet? Zakaj je naše podjetje poslano na ta svet? Z odgovorom na ti dve vprašanji lahko opredelite svoje poslanstvo oz. poslanstvo vašega podjetja. Z odgovorom na vprašanje, kaj je velika naloga, ki jo želimo končati nekoč v prihodnosti, pa pridete do vizije podjetja.
 
Za navdih in spodbudo, da se tega lotite, pa navajamo še tri poslanstva, ki so si jih izbrali trije globalno znani in uspešni start-upi:
  • Airbnb: Belong anywhere.
  • Pinterest: Help people discover things they love and inspire them to go do those things in real life.
  • Slack: We are on a mission to make your working life simpler, more pleasant, and more productive.
 

Element #3 – Pohvala je največji motivator!

Razlog številka ena, da ljudje dajo odpoved, je pomanjkanje občutka, da je njihovo delo vredno oz. da so zanj pohvaljeni. Kar 61 % zaposlenih v zadnjem letu ni dobilo pohvale za svoje delo, pri tem pa nakazilo plače ali dejstvo, da sodelavci ne bodo odpuščeni, nista niti pohvala, niti spodbuda, opozarja Jeglič.
 

Udeleženci SK teambuildinga so izpostavili, da je v start-upu, zaradi specifik te oblike podjetništva, delati dobro pač osnovni higienik, Jeglič pa jim je odgovoril, da je pri tem, da se dobro delo nadaljuje in ne jemlje za samoumevno, pohvala najcenejši in hkrati zelo učinkovit pristop. Nekomu veliko pomeni že to, da mu rečete prosim in hvala, za nekoga pa je bolje, da v znak pozornosti dobi neko darilo, morda uslugo oz. da mu šef jasno da vedeti, da je njegovo delo cenjeno … Odvisno od značaja sodelavca in dejstva, kaj mu več pomeni, še pojasnjuje Borut Jeglič.



 

Ne skoparite s pohvalami

V vsakem primeru pa – ne skoparite s pohvalami, kot da so suho zlato. Vsi smo radi pohvaljeni, in če je par besed dovolj, da se zaposleni zaveda svojega doprinosa in postane ali ostane zavzet, s tem res nimate kaj izgubiti. Dobro je vedeti še to, da smo ljudje že zaradi delovanja naših plazilskih možganov bolj pozorni na vzroke za kritiko in grajo, da pogosto vzrokov za pohvalo niti ne opazimo. In pa, da poznamo sedem lastnosti dobre pohvale:
  1. Pravočasnost.
  2. Natančnost.
  3. Iskrenost.
  4. Pohvala je osebna.
  5. Izrečena je na primeren način.
  6. Nikoli ne hvalimo ali grajamo osebe, temveč njeno delo oz. dejanja.
  7. Po pohvali naj nikoli ne sledi ”ampak” …
 

Element #4 – Razumevanje in uporaba odlik zaposlenih

Kot poudarja Borut Jeglič, ima le 12 % zaposlenih priložnost vsak dan delati to, v čemer so dobri, pri tistih, ki imajo to priložnost, pa je 6 x večja verjetnost, da bodo aktivno zavzeti! Kako torej prepoznati in razumeti odlike zaposlenih? Orodij za to je mnogo, od različnih brezplačnih in plačljivih psiholoških testov ali analiz, do nabora preprostih vprašanj, ki jih lahko zastavite svojim zaposlenim:
  • Kaj meniš, da je bil tvoj največji uspeh v zadnjem letu?
  • Katere tvoje lastnosti so najbolj pripomogle k temu uspehu?
  • Od vseh stvari, ki jih delaš dobro, v katerih dveh si najboljši/-a?
  • S katerimi pozitivnimi besedami te opisujejo ljudje, ki te najbolje poznajo?
  • V čem najbolj uživaš pri svojem delu?
  • Kaj meniš, da je tvoj edinstven doprinos k ekipi?
  • Katere od tvojih odlik meniš, da prinašajo ekipi največjo vrednost?


 Ena od možnosti, ki jo lahko uporabite, je tudi Gallupov StrengthsFinder test. Vprašalnik je plačljiv, cena osnovne različice, s pomočjo katere pridete do svojih ali sodelavčevih 5 ključnih odlik, je 19,99 USD. Za nasvet, kako te odlike smiselno uporabljati in izpostavljati v vsakodnevni komunikaciji med zaposlenimi, pa se lahko obrnete na Boruta Jegliča, saj je to ideja, okoli katere gradi svoj novi start-up.


 

Element #5 – Stalen feedback

Naravno je, da se več pogovarjate in več feedbacka dajete tistim sodelavcem, s katerimi se pač dobro razumete, je zadnji, peti element uspešnega vodenja, odprl Borut Jeglič, a dejstvo je, da morate kot vodja zagotoviti, da feedback dobijo vsi zaposleni.

V manjših start-up ekipah neposredno od vas, ko podjetje zraste, pa mora vsak zaposleni feedback dobiti od svojega neposrednega vodje. Vztrajnost in rednost sta pri tem ključni, in če razmišljate o tem, da bi feedback podajali na mesečni ravni, je bolje, če ga posredujete tedensko, denimo ob rednih tedenskih kolegijih.

 
 

Bodite sprememba, ki jo želite videti v svojem podjetju!

In za konec še tole – bodite sprememba, ki jo želite videti v svojem podjetju. Vsak dan, vztrajno in dosledno. In opazujte, kako se bodo odnosi v ekipah začel spreminjati na bolje, je svoje predavanje na poletnem SK teambuildingu sklenil Borut Jeglič.



 

Zakaj je za podjetnike priporočljiva psihoterapija?

V iskanju napotkov za boljše razumevanje sebe in ljudi okoli sebe, ter dejavnikov, ki oblikujejo dobrega vodjo, ki zna uspešno krmariti svojo jedrno ekipo, se nam je na tokratnem teambuidlingu pridružil tudi naš SK start-up mentor Rok Stritar, ki je pred kratkim končal z delom predavatelja na ljubljanski ekonomski fakulteti in se trenutno posveča vodenju svojega podjetja Kibuba ter poslovnemu svetovanju. Rok nas je že pred časom, na enem izmed prvih SK bootcampov, presenetil z odkritosrčnostjo pri deljenju svoje podjetniške zgodbe, v katero je vključil tudi psihoterapijo. Ta mu je v prvi vrsti pomagala razumeti sebe in vzorce, po katerih deluje, ter mu, kot pravi sam, rešila podjetje, zakon in še kaj.

Zakaj Rok Stritar vsem bodočim start-up podjetnikom, ki se želijo izogniti neuspehu zaradi nekompatibilnih in nedelujočih ekip, priporoča to izkušnjo, pa boste izvedeli v posebnem podcastu, ki ga bomo pripravili v kratkem in vas o tem tudi obvestili.


 

Vse je v ljudeh!

Ker slike povedo več kot tisoč besed, bo vzdušje, ki smo ga vsi skupaj uspeli ustvariti na letošnjem poletnem SK teambuildingu, ki je 16. in 17. junija potekal v hotelu Ambient v Domžalah, še najbolje predstavila foto galerija. Vabljeni k ogledu, pa ne pozabite – vse je v ljudeh! Ali kot je pred kratkim v intervjuju lepo povedal Jernej Mirt iz podjetja Viar, Slovenskega start-upa leta 2017: ”Na dolgi rok je najpomembnejša ekipa, ne denar, ne produkt. Denar se lahko dobi, produkt se lahko na novo zgradi, ekipa je pa tista, ki ostane in to vodi naprej.”



 
- - -
 
Letošnji poletni SK teambuilding je del vsebinske podpore, ki jo Slovenski podjetniški sklad prek Iniciative Start:up Slovenija zagotavlja start-upom, ki so prejela SK50 oz. SK75 in SK200 investicijo. Seznam vseh SK start-upov najdete na tej povezavi. Če želite biti obveščeni o vseh naših aktivnostih in aktualnih razpisih za SK investicije, pa se naročite na naše e-novice.
 
 
- - -
 
Program SK za financiranje in vsebinsko podporo start-upov omogočajo:


- - -

Ne zamudite novosti na startup sceni!

Prijavite se na naše e-novice in obveščali vas bomo o vseh aktualnih dogodkih, novicah, dosežkih in razpisih.

 

 



 
NAZAJ NA VSE OBJAVE
 
Avtor vsebine: Stanislava Vabšek,
komuniciranje in pr Start:up Slovenija
 
Start:up Slovenia
Iniciativa Start:up Slovenija je aktivna povezovalka in promotorka javnih ter zasebnih deležnikov slovenskega start-up ekosistema. V sodelovanju z njimi izvajamo in promoviramo tudi javne nacionalne programe za podporo inovativnega podjetništva. Z vsemi naštetimi aktivnostmi in partnerji si prizadevamo postaviti Slovenijo na zemljevid uveljavljenih evropskih start-up vozlišč. Nosilca Iniciative sta strateško povezana Tovarna podjemov in Tehnološki park Ljubljana. Člani iniciative so Primorski tehnološki park, Pomurski tehnološki park, Inkubator Savinjske regije, SAŠA inkubator in RC IKT. Ponosni smo na vse partnerje Iniciative, ki si jih lahko ogledate na http://www.startup.si/sl-si/delezniki. Več...
 

> Nazaj na vse objave