Novica

Jaro Žuraj: Energiji za razvoj je treba pustiti prosto pot

/21.9.2018, Avtor: Mitja Sagaj
Enajstčlanski ekipi Simarine, ki se ji bodo v kratkem pridružili še dva nova sodelavca za razvoj in eden za administracijo, je nekaj poletne brezskrbnosti zagotovil tudi junijski lastniško-partnerski vstop bavarskega tehnološkega podjetja TQ Group. Jesen tako ekipa, ki si je vstopnico v svet navtike in karavaninga zagotovila s svojima estetskim nadzornim zaslonom Pico in stikalno ploščo Nereide, začenja še bolj motivirano. Hkrati tudi v novih prostorih v Račah.
Jaro Žuraj, v Simarine odgovoren za marketing in PR, v poslovnem življenju ne bi mogel biti dlje od svoje izobrazbe. A diplomirani pravnik energično in samozavestno zatrjuje, da se je po projektih v svetu start-upov, ki so mu dali predvsem življenjskih lekcij, v Simarine povsem "našel".



Kaj vse prinaša partnerstvo s TQ Group, kako ključno je za Simarine?
"TQ Group je v Simarine vstopil s 25,1-odstotnim lastniškim deležem, to za nas pomeni 835.000 evrov v treh tranšah. Gre za podjetje z 250 milijonov evrov letnega prometa, velik suport nam ponujajo. Brez tega partnerstva bi se kot start-up težko širili zgolj z lastno prodajo. Računamo pa tudi na njihovo pomoč pri zaščiti patentov."

Simarine zdaj ni več neznano ime, tudi vaš pico si je že zagotovil prepoznavnost. Nagovarjate na nek način zelo specifično področje, a po drugi strani je to zelo širok segment; plovil je ogromno, njihovih lastnikov še več. Je zaradi te specifike lažje ali težje prodreti na trg?
"Generalno gledano je težko prodreti v tak segment, ker gre za ustaljeno prakso, ustaljene produkte in partnerje, ki so dolgo časa na trgu. Ampak z vidika, katere specifike na trgu manjkajo, pa je lažje prodreti. Mi smo res globoko pogledali, kaj manjka na trgu. Nismo se sicer načrtno odločili, da raziskujemo trg, to je šlo naravno. Vedeli smo, da imamo dober koncept, potem pa smo gledali in raziskovali hkrati, vmes smo razvijali. Ugotovili smo, da na trgih navtike in karavaninga manjkajo merilniki, ki so uporabniku prijazni in ki predvsem izgledajo lepo. Za lastnike so jahte in prikolice oziroma avtodomi kot drugi dom in seveda imajo radi, da je vse lepo urejeno. Nam je bilo jasno, kaj ljudje potrebujejo, naši konkurenci pa ne. Kajti nekdo, ki je znotraj ‘župe', ne ve, kaj zunaj manjka. V jahtah imaš zelo lepo notranjost, potem pa so tukaj elektronski inšturmenti, kos železa s stikali, ki jih ne bi imel v hiši. Ladja takšna, da samo gledaš, na njej pa neugledna črna plošča, srebrni vijaki, siva stikala, zelena lučka … kot da bi gledal 60. leta. Nobenega napredka."

Ampak poskusi, da bi to spremenili, so že bili?
"Edini poskusi so bili, da so dali to upravljanje na zaslone, občutljive za dotik, kar pa ima prednosti in slabosti. Problem sta zanesljivost in upravljanje s tem. To, koliko korakov potrebuješ, da nekaj vklopiš. Ljudje še vedno radi pritisnemo stikalo, sploh za take stvari, kot je luč. Zato smo skombinirali, da je to še zmeraj analogno, čeprav deluje v ozadju digitalno. S tega vidika je bil tu preskok in sprejeli so nas predvsem zato, ker so videli preskok v dizajnu. Če ne bi imeli dobrega dizajna, bi lahko imeli najboljšo profesionalnost, pa ne bi mogli prodreti v deset odstotkov tega, kamor smo prodrli."

A na nek način govorimo o banalnosti. Je torej industrija padla na izpitu?
"To je res, ampak je treba vedeti, da oblikovalec povečini ni prisoten, razen pri oblikovanju barke, ne razvija pa elektronike. Tehniki, ki razvijajo elektroniko, pa niso dizajnerji."

Lani spomladi ste dosegli dogovor za vgradnjo pica v greenline in stikalne plošče v elan GT5. Kako pomembna so ta sodelovanja, to, da tako velika podjetja prepoznajo start-up?
"To je ključnega pomena. Ne samo, da ti dajo potreben feedback, ampak tudi energijo za ves tim, sodelovanje s takimi partnerji je res velika motivacija. Tudi veliko znanja dobiš z njihove strani, od obeh partnerjev smo dobili veliko namigov, kaj še lahko izboljšamo, predvsem pa se imaš skoznje možnost predstaviti na mednarodnem trgu. Te ladje so predstavljene po vsem svetu in res je dober občutek, ko vidiš svojo napravo v takem izdelku. Občutek zadovljstva je, ki ti daje zagon za naprej."

Kolikšna grožnja je, da bi se zdaj, ko ste pokazali, kako se to dela, proizvajalci začeli s tem ukvarjati sami? Ali pa je to zanje preveč marginalna zadeva, da bi se lotili še tega?
"Veliki se definitivno bodo s tem ukvarjali. Pri nekaterih je že odziv, izboljšali so dizajn svojega produkta. Je pa res, da to pri velikh traja bistveno dlje časa kot pri nas. Zato se tega ne bojimo. V bistvu smo ves čas en korak spredaj. Kajti pri velikih firmah je težko najti zaposlenega, ki bo delal s takim navdušenjem, tako zagnanostjo in bo skušal najti inovacije. To pri nas pride kar samo od sebe. Pri velikih firmah se to zgodi bolj kot ne po naročilu; uprava se odloči in postopki stečejo. Pri nas pa isti človek, ki si je to zamislil, to dejansko tudi naredi. Vsak kader ima določeno dobo inovacije in pri nas je zdaj, bi rekel, ta v najbolj zrelem času. Torej smo sposobni narediti v kratkem času res dobre produkte. Ne samo določenega segmenta, ampak cel produkt. Od zasnove koncepta, ohišja, elektronike, dizajna, vse … v nekaj mesecih. To pa je v veliki firmi lahko raztegnjeno na leto in več."


Širitev na področje karavaninga ste že začeli. Kakšno je zdaj razmerje med obema segmentoma, v katerih ste prisotni?
"Segment karavaninga je res zelo velik, raste za devet do deset odstotkov na leto. Za nas je razlika med karavaningom in marinom, da se pri karavaningu bolj usmerjamo na prvo vgradnjo, pri marinu pa imamo zelo veliko posla z distributerji, ki to peljejo naprej do končnih kupcev."

Že dvakrat ste pridobili pomoč iz skladov podpornih mehanizmov SPS. Kako dragocena je bila za Simarine ta pomoč?
"Neskončno dragocena. Res, lahko rečem, da projekta zagotovo ne bi mogli izpeljati tako hitro, vprašanje je, če bi ga sploh lahko izpeljali brez te pomoči. Kajti sredstva, ki jih vloži ekipa sama, so omejena. Moraš pa imeti ljudi, ki lahko delajo na tem ‘full time’ oziroma še bistevno več kot to. Torej vikendi, prazniki, brez dopusta, dvanajst ur in še več na dan. In ko je prišla prva subvencija P2, ki je bila 54.000 evrov nepovratnih sredstev, nam je omogočila zaposlitev ključnih ljudi in možnost nakupa opreme, s katero delamo. In tudi nakup materialov za razvoj pa obisk kakega sejma. Ko razmišljam za nazaj, ugotavljam, da brez tega sploh ne bi šlo. V tistem času je bilo to za nas kot krila; lahko smo recimo kupili za 300 evrov materiala, ne za 100. Če nimaš nekega manevrskega prostora s kapitalom, imaš zvezane roke in zato zadeva stoji. To je bilo za nas neprecenljivo. In tudi to, da te potegnejo v skupnost, kjer dobiš poleg kapitala še nekaj znanja. V inkubatorju, za nas je bila to Tovarna podjemov, ti dajo podporo, tudi usmerjanje, na kaj je treba paziti. Pa tudi podporo v okviru šolanj kasneje, kot je bilo to za pomoč SK75, kjer so nas usmerjali podjetniki. Vse to je bilo zelo koristno in tudi nekaterih poslovni stiki so nastali iz tega. Pa tudi zaupanje v lasten projekt ti da. Veš, da si na pravi  poti. Lahko rečem, da imamo res dobre programe, kajti ko sem se pogovarjal z nekaterimi partnerji iz tujine, tudi start-upi, nimajo te podpore. V Španiji, na Portugalskem, pa v Italiji, recimo, nimajo nič od tega. Za nas je bilo to ključno."

Zdaj ste alumni. Kaj bi vas zdaj še lahko vrglo s tira?
"Zdaj bi nas res težko kaj vrglo s tira, tudi zato, ker imamo za seboj takšnega partnerja, kot je TQ Group."

Torej se bistveno lažje fokusirate na razvoj. Čemu torej posvečate več pozornosti, razvoju ali distribuciji?
"Obojemu enako. To mora vse teči vzporedno. Če ne prodajaš, medtem ko razvijaš in če ne razvijaš medtem ko prodajaš, si opravil. To je nujno. Zagotovo je bila izziv proizvodnja. Misliš si, da ko imaš enkrat prototip, imaš torej že tudi proizvodnjo. Ampak - ne, to je povsem drugače. Mi smo tudi naivno mislili, da bomo lahko že po letu in pol razvoja prodajali, a to ni realno. Bil je problem predvsem pri nabavi zalog za proizvodnjo. Ker najprej nimaš toliko sredstev, da bi to lahko financiral. Zato smo morali dati še več denarja v firmo. Drugi problem je, ker imaš tako 'lead time'. In potem so naenkrat 'udarila' naročila in ko naročiš 500 ali 1000 displejev, jih ne dobiš naslednji dan, ampak moraš nanje čakati. A zdaj smo iz tega, nič nam ne manjka."

Koliko pa nameravate še širiti sortiment, tudi pametne hiše ste omenjali …
"To je segment, ki smo se ga dotaknili, ampak bomo z njim močneje nadaljevali v prihodnosti, tudi v povezavi z našim partnerjem. Ugotovili smo namreč, da če se želiš kakovostno fokusirati, je že en segment, kot je marine, ogromno, kaj šele dva. Ko pa dodajaš tretjega, morda tudi četrtega ali petega, in to v nepravem času, se ti zmanjšuje kakovost prvih dveh. In pogosto se zgodi, da hočeš vse naenkrat in potem nisi nikjer."

Kaj pa razvoj produktov?
"To pa ja, to pa je nenehen proces. Širjenje gre v smeri od monitoringa v menedžment, zdaj pa tudi že iz upravljanja v mobilno in cloud. Gre za modul, ki omogoča upravljanje in spremljanje na daljavo. Do sem ta industrija še ni napredovala in tukaj želimo biti prisotni. Tudi produkti temu sledijo, sortiment pa se širi. Če bi zaspali, bi lahko bili že dve leti usodni. Čeprav gre pri nas za prodkute z daljšo življenjsko dobo. A dokler v ekipi obstaja energija za razvoj, ji je treba pustiti prosto pot."

Na prvem fuck up night v Kibli ste omenjali, da imate družbeniki različne deleže in da je vsake toliko časa treba ovrednotiti vložek, da pa je problem reči, koliko je določeno delo dejansko vredno … Kakšni so torej odnosi v Simarinu?
"Nas je res veliko, devet družbenikov, fizičnih oseb. Za ovredntenje je najbolj pomembno, da vsak najprej, preden vrednoti drugega, ovrednoti svoj prispevek. Vsakemu se pogosto res zdi, da je njegov lastni prispevek najbolj pomemben, a ko se usedeš, predebatiraš in pogledaš, kaj delajo drugi, vidiš, da je tudi njihov prispevek pomemben. Zagotovo je zahtevno to evaluirati, a najpomembnejši je dialog. In moram reči, da s tem nimamo težav. Je pa vseeno zelo dobro, ker se vsak počuti kot del tega. Zato želimo tudi tistim, ki bodo vstopili kot sodelavci, dati možnost, da so kasneje lastniško udeleženi, ker jih to potem povezuje z ekipo in na splošno ustvarja dobro klimo v podjetju."

Ne zamudite novosti na startup sceni!

Prijavite se na naše e-novice in obveščali vas bomo o vseh aktualnih dogodkih, novicah, dosežkih in razpisih.

 
NAZAJ NA VSE OBJAVE
 
Avtor vsebine: Mitja Sagaj,
komuniciranje in PR Start:up Slovenija
 
Start:up Slovenia
Veseli smo vsake zgodbe, ki si zasluži svoje mesto v družbi. Cenimo podjetniške napore, zato želimo, da podjetništvo naravno prodre v tkivo družbe. Tukaj smo, da pokažemo pot od ideje do produkta tistim, ki se v svetu podjetništva še ne znajdejo in ki potrebujejo nasvet, podporo, usmeritev do pravega sogovornika, ki lahko pomaga na tej poti. Sijoči obrazi zagnanih mladih podjetnikov nas motivirajo, da s skupnimi močmi spreminjamo ekosistem zagonskih podjetiij. Več...
 

> Nazaj na vse objave