Novica

Vseh 6 življenj blockchaina – od ICO do baze podatkov!

/25.6.2018, Avtor: Stanislava Vabšek

 
Blockchain, ICO in kripto žetoni so danes predmet številnih debat start-up podjetnikov, ki iščejo nove poslovne priložnosti ali poslovne modele. Zato smo na letošnji poletni SK team building povabili blockchain in ICO poznavalca Matjaža Slaka in Iztoka Hočevarja iz podjetja Cofound.it. Čeprav vaš produkt temelji na blockchain tehnologiji, to še ne pomeni, da je avtomatično primeren za ICO. Prva izdaja kriptožetonov je namreč le eno izmed področij polno priložnosti, ki jih ponuja kripto svet. Prav tako ICO ne smete jemati le kot instrumenta za financiranje podjetja, saj je bil v prvi vrsti mišljen kot odgovor na večen problem spletnih platform – kako pridobiti kritično maso uporabnikov, poudarjata Matjaž Slak in Iztok Hočevar.
 

Pravni izzivi so največja težava

Danes glavni problem ICO niso le slabi poslovni modeli, neizkušene ekipe in vsesplošno neznanje. Največja težava ICO projektov v zadnjih mesecih so pravni izzivi. Večina podjetnikov na prve težave naleti že pri definiranju ”security” ali ”utility” značaja žetonov. ”Za vse pa so seveda krivi regulatorji! No, v bistvu niso krivi regulatorji, oni so na tem svetu za to, da ščitijo končnega potrošnika,” pravi Matjaž Slak.
 

V teoriji je možno ...

Pravna kalvarija kripto sveta se je pričela avgusta lani, ko je ameriški regulator trga vrednostnih papirjev SEC podal mnenje, da bi za vse ICO žetone morala veljati pravila, kot pri izdaji vrednostnih papirjev. Do danes še nobena država ni uredila svojega pravnega okolja tako, da bi bil ICO povsem reguliran način zbiranja sredstev. Tehnično sicer lahko v mnogih državah podjetje izda kripto žetone, ki so pravno formalno enaki celo delnicam – vendar le pod pogojem, da opravi vse regulatorne in administrativne postopke, vezane na izdajo vrednostnih papirjev. To pa je drag in počasen postopek, popolnoma neprimeren za start-upe v zgodnji fazi razvoja. In nihče ga še ni opravil. Vendar, v teoriji je to možno.
 

Grajenje skupnosti

Zato je ICO ali “crowdsale”, dokler je še obstajala “kripto skupnost podpornikov”, še najbolje obravnavati kot grajenje skupnosti, kjer z žetoni spodbujamo določeno vedenje uporabnikov, njihovo kotiranje na borzi in menjava v klasične valute pa so vprašanja, ki pridejo na vrsto šele kasneje. Tako sta trenutne osnovne zakonitosti glede ICO kot načina financiranja pojasnila Matjaž Slak in Iztok Hočevar. Opozorila sta še, da je zlata doba ICO mimo, da je to področje preveč tvegano, da bi vanj vstopali za vsako ceno oz. s primarno željo zbrati velike količine “zastonj” denarja, ter da za uspešen ICO ne gre podcenjevati truda, časa in napora, ki ga mora v projekt vložiti jedrna ekipa.
 

Kripto svet je mnogo večji, kot le ICO!

Glavno sporočilo celotne delavnice je pravzaprav bilo, da je kripto svet mnogo večji, kot le ICO. In da obstajajo mnoge poslovne priložnosti na trgu, predvsem na področju tokenizacije poslovnih modelov.
 

Zakaj tokenizacija?

Na vprašanje, zakaj sploh premišljevati o tokenizaciji, je Matjaž Slak v svojem predavanju poudaril pet bistvenih prednosti, in sicer povečevanje likvidnosti ter dejstvo, da je vsako premoženje možno tokenizirati, možnost izgradnje mikro gospodarstva, možnost podvajanja obstoječih finančnih instrumentov in možnost demokratizacije dostopa do številnih družbeno-ekonomskih instrumentov.
 

Povečevanje likvidnosti in tokenizacija premoženja

Lep primer kako tokenizacija povečuje likvidnost in dokazuje, da je vsako premoženje oz. imetje možno tokenizirati, je blockchain startup Maecenas (https://www.maecenas.co/). Ta lastnikom večmilijonskih umetniških del ponuja možnost, da sliko tokenizirajo in prodajo del žetonov. Lastniki bodo tako lahko pridobili dodatno likvidnost, hkrati pa zdržali večinsko lastništvo slike in tako odločali o njeni prihodnosti.

Blockchain kot baza podatkov

Še nižje po lestvici zanimanja od ICO in tokenizacije najdemo blockchain kot tehnologijo oz. kot decentralizirano bazo podatkov, ki ima še par sladkorčkov. Eden od teh sladkorčkov so denimo “pametne pogodbe”, ki niso ne pametne in ne pogodbem, saj gre v bistvu za programe,” navaja Matjaž Slak. Dober primer za to je strogo regulirana zavarovalniška panoga, kjer zavarovalnice že vzpostavljajo svoje lastne (interne) pilotske blockchaine, kjer varno zapisujejo in izmenjujejo ključne informacije veliko hitreje in ceneje, kot so to lahko počele dosedaj.
 

Brez kompliciranja, kako to tehnično deluje

Kako natančno deluje blockchain tehnologija in kakšne so vse njene tehnološke podrobnosti ter posebnosti, pri razmišljanju o žetonski ekonomiki ali ICO res ni bistveno, opozarja Slak. ”Bolj vas morajo zanimati konkretni primeri uporabe, ki lahko zasnujejo nek nov obetaven produkt ali poslovni model. Področja, ki so v tem trenutku še najbolj primerna za iskanje novih poslovnih priložnosti, so zagotovo finančna industrija oz. bančništvo, zavarovalništvo, zdravstvo in vsi zapisi lasništev oz. hranjenja podatkov, kot je denimo zemljiška knjiga,” navaja Slak (slika 1).
 
Slika 1: Področja, kjer je blockchain tehnologija trenutno najbolj uporabna


Vir: prezentacija Cofound.it
 

Vse ravni blockchaina

Do sedaj smo se na hitro sprehodili od ICO mimo tokenizacije do blockchaina kot podatkovne baze s sladkorčki. Pri Cofound.it pa vse ravni kripto sveta razlagajo skozi sledeče ravni:
  1. Interna uporaba blockchain tehnologije.
  2. Skupinska uporaba blockchain tehnologije.
  3. Uporaba žetonov kot spodbujevalcev določenega vedenja oz. uporabe produkta.
  4. Žetoni so zamenljivi oz. z žetoni je možno trgovati.
  5. Žetoni se uporabijo kot mehanizem za financiranje podjetja.
  6. Žetoni predstavljajo ”equity” oziroma delež v podjetju.
 

Žeton kot motivator pravilnega obnašanja

Nadgradnja uporabe blockchaina kot tehnologije je tokenizacija poslovanja oz. uvedba žetonov, s katerimi želimo motivirati oz. spodbuditi določeno (pravilno) obnašanje uporabnikov. Ti žetoni, ki jih podjetje izda zato, da spodbudi oz. motivira določeno vedenje uporabnikov, prvenstveno niso namenjeni menjavi za denar (oz. klasične ali fiat valute), pri čemer Matjaž Slak kot primer navaja spodbujanje ekološkega vedenja zaposlenih, ki v zameno za recikliranje odpadkov na delovnem mestu, vožnjo s kolesom v službo ali uporabno stopnic namesto dvigala pridobivajo interne eko žetone.
 

”Crowdsale playbook”

Če ste se torej kot start-up ekipa znašli pred resnim vprašanjem – ICO, da ali ne, vam Matjaž Slak in Iztok Hočevar iz Cofound.it polagata na srce, da se še enkrat res dobro pozanimajte, ali je vaša ideja resnično primerna za ICO, hkrati pa se dobro podučite o vseh tveganjih, ki jih ta proces prinaša. ”Dokler se človek dejansko ne loti ICO, si niti v sanjah ne more predstavljati, v kaj se v resnici spušča. Polega tega čas v kriptu svetu teče bistveno hitreje, kot smo sicer vajeni, in če se danes zgledujete po nekom, ki mu je ICO uspel dva ali tri mesece nazaj, je to za vas v tem trenutku popolnoma irelevantno,” pojasnjujeta Slak in Hočevar in dodajata, da je danes morda celo lažje dobiti investicijo od skladov tveganega kapitala.
 

Ko leto in pol gradiš skupnost in spiš dve uri na noč ...

”V eni od Cofound.it ekip, ki ravno te dni začenja svojo ICO kampanjo, so na primer dobro leto in pol samo gradili skupnost in v zaključni fazi povprečno spali dve uri na noč, ker so bili ves čas neposredno na voljo za vsa vprašanja in komunikacijo s predstavniki skupnosti. O novem poslovnem modelu, ki so ga uvajali, so se pogovorili z vsemi velikimi igralci, ki sicer dominirjo v njihovi branži. Bili so prisotni na vseh relevantnih dogodkih, oborožili so se z izjemno ”advisory” ekipo, na Telegramu pa je CEO osebno odgovarjal na vprašanja uporabnikov.
 

ICO pomeni trdo in sistematično delo

ICO torej pomeni trdo in sistematično podjetniško delo, časi romantike, ko so se ICO delali iz skupnosti za skupnost, ali časi divjega zahoda, ko je praktično vsak ICO uspel, pa so zagotovo mimo,” je ponazoril Iztok Hočevar. Danes so bolj kot kdajkoli za uspeh ključni strokovnost in avtoriteta, izgradnja močne skupnosti in kredibilnost (slika 2).
 

Najboljši ICO fit – infrastrukturni projekti

Če pa že iščete najboljši ICO ”fit”, vam svetujem, da se ozrete po nižjih ali srednjih blockchain infrastrukturnih projektih, ki bodo čez čas predstavljali ključno infrastrukturo, kot sta denimo danes html in java script za internet,” je svoje predavanje na poletnem SK team buildingu sklenil Matjaž Slak.
 
Slika 2: Zakaj nekaterim ICO uspe, večini pa ne?

Vir: prezentacija Cofound.it
 


- - -

 

Program SK za financiranje in vsebinsko podporo start-upov omogočajo



- - -




Ne zamudite novosti na startup sceni!

Prijavite se na naše e-novice in obveščali vas bomo o vseh aktualnih dogodkih, novicah, dosežkih in razpisih.

 


 
 
 
 
 
 
 
 

 
 
NAZAJ NA VSE OBJAVE
 
Avtor vsebine: Stanislava Vabšek,
komuniciranje in pr Start:up Slovenija
 
Start:up Slovenia
Iniciativa Start:up Slovenija je aktivna povezovalka in promotorka javnih ter zasebnih deležnikov slovenskega start-up ekosistema. V sodelovanju z njimi izvajamo in promoviramo tudi javne nacionalne programe za podporo inovativnega podjetništva. Z vsemi naštetimi aktivnostmi in partnerji si prizadevamo postaviti Slovenijo na zemljevid uveljavljenih evropskih start-up vozlišč. Nosilca Iniciative sta strateško povezana Tovarna podjemov in Tehnološki park Ljubljana. Člani iniciative so Primorski tehnološki park, Pomurski tehnološki park, Inkubator Savinjske regije, SAŠA inkubator, RC IKT in RCR Zasavje. Vse partnerje Iniciative najdete na www.startup.si/sl-si/delezniki. Več...
 

> Nazaj na vse objave