Novica

Na Seedcampu tudi o ključni preizkušnji za startupe - zaupanju med ustanovitelji

/19.9.2014, Avtor: Elvisa Basailović
Kako je bilo na Mini Seedcampu Ljubljana? Zabavno in koristno! Poslušali smo 'pitche' desetih izbranih startupov, ki se potegujejo za vabilo na Seedcamp Week v Berlinu in morebitno investicijo pospeševalnika. Predavanje Carlosa Eduarda Espinala nas je opozorilo na ključno sestavino za uspeh startupov - zaupanje med soustanovitelji. Na okrogli mizi o izkušnjah starupov, ki razvijajo 'hardware', pa smo izvedeli vse o pasteh, ki čakajo proizvajalce strojne opreme na globalnem trgu.


Carlos je uvodoma, pred nastopi startup podjetij, predstavil novosti v startup pospeševalniku Seedcamp, ki je svojo pot začel leta 2007, ko je investiral tudi v slovensko Zemanto. Pred kratkim so lansirali novi sklad Seedcamp 2.0, vreden 30 milijonov evrov, ki je namenjen vlaganju od 25.000 do 250.000 dolarjev v slovenske, hrvaške in srbske startupe. Ker je evropskih tehnoloških podjetij bistveno več kot pred sedmimi leti, ko so začeli, je nov sklad štirikrat večji od prejšnjih in ga finančno podpirajo investitorji iz Kitajske, Rusije, Evrope in Silicijeve doline. 

Naj spomnimo, danes dopoldan so svoje ideje pred komisijo, ki jo je vodil Seedcampov partner Carlos Eduardo Espinal, predstavila podjetja, ki bodo kmalu izvedela Seedcampovo odločitev:
  1. ANGL (Madžarska) je prva mobilna aplikacija za prenos v živo oziroma »live streaming« video vsebin.
  2. Doo Doo (Slovenija) je platforma za virtualno štopanje – car pooling/sharing aplikacija za krajše razdalje in hitrejše rezervacije.
  3. Fleapr (Slovenija) je platforma za ustvarjanje privlačnih oglasov za rabljene stvari.
  4. Fliiby (Srbija) je platforma za digitalne umetnike, kjer lahko avtorji prodajajo video vsebine, fotografije, ilustracije, itd.
  5. Getta.Pro (Slovenija) je mobilna aplikacija za športne trenerje.
  6. Hors.ly (Avstrija) beleži rezultate tekmovalnih konjev.
  7. Jetmap (Slovenija) omogoča hiter pregled nizkocenovnih letov, zaenkrat v Evropi.
  8. Setting (Velika Britanija) platforma za souporabo pisarne.
  9. Storesense (Slovenija) pomaga fizičnim trgovinam spremljati in analizirati vedenje kupcev na prodajnem mestu.
  10. Zenodys (Slovenija) omogoča preprosto ustvarjanje ter povezovanje senzorjev in naprav na področju »Internet of Things«. 
Zmagovalec današnjih pitchev bo dobil priložnost sodelovati na novembrskem Seedcamp Weeku v Berlinu, kjer bo tudi padla odločitev o tem, v katera podjetja bo Seedcamp investiral. 

Povratne informacije so startupom podali izkušeni podjetniki na 1:1 srečanjih. Mentorsko ekipo so sestavljali Stan Sirakov iz Launchuba, Ivan Brezak Brkan iz Netokracije, Aleš Špetič iz CubeSensors ter Andraž Tori iz Zemante.

 

Kopja se lomijo na zaupanju

Po predstavitvi startupov je imel Carlos kratko predavanje o zanimivi temi, ki je lahko pogubna za sleherni startup. Govoril je o pomankanju zaupanja med ustanovitelji podjetij in posledično razdor ter razpad timov. Predstavil je osem ključnih stebrov zaupanja (po Davidu Horsagerju, avtorju knjige The Trust Edge), in sicer: jasnost, sočutje, karakter, kompetence, obveznosti, povezovanje, prispevanje in doslednost. 


Investicija v zaupanje traja dlje od katerekoli finančne investicije

Carlos je za vsakega izmed predstavljenih stebrov podal nasvet v izogib konfliktnim situacijam:
novitelje:
  • Ustvarite močno in dosledno kulturo startupa. Nove zaposlene seznanite s tonom, vedenjem, besediščem ... Hitro boste videli, ali se bodo ujeli ali ne.
  • Vloge, odgovornosti in obveznosti naj bodo jasno določene. V vsakem trenutku mora biti jasno, kdo kaj dela in kdo je za kaj odgovoren. Kdo odloča, koga se vpraša za nasvet, kdo pa je le informiran.
  • Pogosta komunikacija je nujna! Vedno bodite vsaj približno obveščeni o tem, kaj počnejo vaši sodelavci. Redni sestanki o poteku del, načrtih in težavah so več kot zaželjeni. 
  • Imejte narejen načrt tudi v primeru neuspeha. Če boste propadli, naredite to dostojno.
In kaj storiti, ko pride do pomankanja zaupanja? Carlos predlaga 5 opcij:
  1. Prva je najmanj boleča in se nanaša na odkrit pogovor in ponovno vzpostavitev zaupanja med ustanovitelji. Vključite tretjo, nevtralno stran v pogovor – to je lahko investitor ali svetovalec.
  2. Druga opcija je postavitev enega ustanovitelja za vodjo, medtem ko drugi dobijo bolj operativne naloge. Za ta korak je potrebna zrelost, saj drugi ustanovitelji ohranijo lastniške deleže, vendar niso udeleženi v odločanju.
  3. Tretja možnost je zaposlitev tretje osebe, ki prevzame vlogo direktorja.  
  4. Eden od ustanovitelj zapusti podjetje.
  5. Zadnja in najslabša opcija je, da se dogovorijo o zaprtju oziroma da startup propade. Žal je to včasih edina možna rešitev.
In ne pozbite: investirajte v izgradnjo zaupanja – to bo trajalo dlje od katerekoli finančne investicije.
 

Izdelovati ‘hardver’ ni lahko, a se še vedno izplača 

Sledila je okrogla miza o startupih, ki izdelujejo ‘hardver’ in so po tem tudi znani v slovenski startup sceni. Na okrogli mizi so sodelovali Aleš Špetič (CubeSensors), Staš Stankovič (Lumu) in Marin Medak (Oivo), moderiral pa jo je Ivan Brezak Brkan (Netokracija).


Dva od treh projektov, ki so se predstavili, imajo nekaj skupnega, in to je crowdfunding. Lumu, naprava za merjenje svetlobe na pametnih telefonih, je najuspešnejši slovenskih crowdfunding projekt, za katerega je zbral 244.000 dolarjev. Kampanja za Ovio, polnilec za iPhone, še vedno traja na Kickstarterju. Množično financiranje je v Sloveniji zelo popularno, saj so slovenski hardware projekti do sedaj skupaj zbrali več kot milijon evrov.
 

Dobra stara šola inženirstva

O razlikah med 'softverskimi' in 'hardverskimi' statupi je ?Aleš Špetič (CubeSensors) povedal, da se software lahko nadgradi in popravi napake, pri hardwaru je to bistveno težje in včasih celo nemogoče, zato zanj velja dobro staro testiranje pred prodajo ali t.i. stara šola inženirstva. Staš Stankovič (Lumu) je priznal, da bi brez tovrstnega financiranja njihove ambicije bile verjetno manjše in bi ostale v fazi prototipa ali poskusu prodaje. Marin Medak (Oivo) je dodal, da so tovrstne platforme financiranja, kot je Kickstarter, odlične za pregled reakcije trga. Če ne bi bilo oseb, ki bi podprle projekt, bi pomenilo, da bi morali nekaj spremeniti.
 
NAZAJ NA VSE OBJAVE
 
Avtor vsebine: Elvisa Basailović ,
vodja projekta
 
Start:up Slovenia
Iniciativa Start:up Slovenija je aktivna povezovalka in promotorka javnih ter zasebnih deležnikov slovenskega start-up ekosistema. V sodelovanju z njimi izvajamo in promoviramo tudi javne nacionalne programe za podporo inovativnega podjetništva. Z vsemi naštetimi aktivnostmi in partnerji si prizadevamo postaviti Slovenijo na zemljevid uveljavljenih evropskih start-up vozlišč. Nosilca Iniciative sta strateško povezana Tovarna podjemov in Tehnološki park Ljubljana. Člani iniciative so Primorski tehnološki park, Pomurski tehnološki park, Inkubator Savinjske regije, SAŠA inkubator in RC IKT. Ponosni smo na vse partnerje Iniciative, ki si jih lahko ogledate na http://www.startup.si/sl-si/delezniki. Več...
 

> Nazaj na vse objave